13
Zuha netá atilí oaká vemú anoza gakó
(Mak 4:1-9; Luk 8:4-8)
Izesú nene ámina gamenaló numuni minakutí lemeake nonohuló agataló lemeko noike, * Luk 5:1-3 gakó apí okiminogo mitó minokago, ve vená mukí nene iki sii sii liki getatoka alegesá ikago, ánigoake vegená gikí akumule loko nagamikú lape makokú nene itimó. Iteko minake nene, anoza gakó haitopaitolímini lo kimimó. Lá noike, makó láa loko limó: Gilinahe. Zuha netá atilí oaká ve makó nenémo netá gihila nene atilí inogo vimó. Vike mikuka atilí omo novigo nene, makó nene gapogú alemó zekago gaha namate ake ni asú amó. Itó lugáa nene gehani amupiló mikasi lagasó netó lemekago, mikasi hána nomimó nenazo, goloakaláa golokago litá oko itiha, ho nolake avagugu vizekago, luhusa hána nomigo osagava vizimó. Itó gihila lugáa nene lilihámini luhusa nene mikasigú ha netó alemó zeake, goloko itekaha, lilihámo zetamó. Itó lugáa nene mikasi lamanakú lemeko minake goloko iteake gihila lamaná zimó. Zava makototí nene gihila 100 nene zimó. Zava makototí nene gihila 60 zimó. Zava makototí nene gihila 30 zimó. Lekeza lakagatagi minatamó neneta gakó imane gili vevesiki gililo.
Anoza gakokumú lo kimimómámini mogona
(Mak 4:10-12; Luk 8:9-10)
10 Gakó láa loko lo lemekago, izegipala zuha leza amatoka voko minunike geza nene anoza gakó nenémináa nanamú lo nokemene. 11 Loko lokuko nene, eza láa loko lo limimó: Okulumalímini gasovaló minoakalímini asuguná gakó nene lekeza gilitave loko nene lonoimóza, lugáa keza gelemitave loko nene neve. 12  * Mat 25:29; Mak 4:25; Luk 8:18, 19:26 Makó keza monó nene vatí iki gizapa iki ali minata vegená nene áminaló nene miní ameko kemekiko minumuni lamaná utó o kiminogo ive. Itó makó keza monó nene lamaná iki gizapa amita vegená nene hanuvagó ale minune liki litamóza ipá oko alekiko nene hanuva minanigave. 13 Keza nene ánigatune liki ánigi-liki nivamóza, ánigi hehe lisá amave. Itó gilitune liki gilimi vaha vaha mogonáa nene gili vevesisá amave. Nenemú anoza gakó imane lo nokumuve. 14  * Isa 6:9-10 Lá okago Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Isaiá alika utó iti netakumú lo ami gakó nenémo keitoka voko alekave. Ómasímo li gakó nene láa loko luhuva gizamóma neve:
Lakagatatunú giliakaláa nene hanuva gilitamóza, gili vevesaminigave. Itó lokogómulatunú ánigiakaláa nene hanuva ánigatamóza, ma ánigi vevesaminigave. 15 Vegená mulusi imane niamó kigika nene hize lí oake kigika kii lo vimó niave. Itó kogómula nene liko vimó niave, itó kagata molamó niave. Nenemú netá matá hanuva ánigoakaláa hanuva nánigave. Itó kagatatunú geleakaláa hanuva nigeleve. Kigikatunú nene gili lamaná iki nene ma gilisá amave. Lá iiki kigika ali viligisá amanazo, neza nana oko kelémo lamaná itomó neve.
16  * Luk 10:23-24 Itó Ómasímo nónohá zelikimikago, lekelisi nene lokogómulatunú ánigi vevesiake lakagatatunú gili lamaná iaká niave. 17 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Gozapá Ómasímini agepagutí gakó liaká ve mukí kezagi itó monó gele ve mukí kezagi nene oko moloko nou netá lekeza ánigiaká nia netáma ánigatune liki lamóza, ánigamamóma neve. Itó lekeza nene negepagutí gakó giliaká nia gakó gilitune liki lamóza, gelemamóma neve.
Zuha netakumú anoza gakolímini mogonáa
(Mak 4:13-20; Luk 8:11-15)
18 Netá gihila atilí oakalímini mogona nene lo likimitoze, gililo. 19 Ómasímini gasovaló minoakalímini gakó giliki gili vevesama vegenalite monó nene kigikagú milikago minamó nene golesa netá amelaho Satá nene netá gihilama aleko golisi vokiko netá gihila gapoló alemó zimó nenéminiki minanigave. 20 Itó gehani amupiló lemeko minamó nenéminiki minata vegená nene monó nigiliki laga kivisekago giliaká niamóza, 21 kigikagú emane nene luhusa ale gilitamigo, gamena alínipa aliniko, monó gakó gilinakumule liki gopogu galatakalatá milikitata gamenaló nene litá iki ahulanigave. 22 Itó lilihagú limimó nenéminiki minata vegená nene monó giliakaláa hanuva gilitamóza, imane mikasiuka gena kepeleaká noi netá itó monimú lagaváa giliaká nia netá nenémo monó zemikago, keitoka gihiláa makó utó osá amive. 23 Itó mikasi lamanakú limimó nenéminiki minatamoláa monó giliiki gili vevesiki ali minata vegenatoka nene gihila zeaká noive. Makolititoka napa otigí zeaká noive, makolititoka mukí zeaká noive, makolititoka vauva aleko zeaká noive.
Lilihamú anoza gakó
24 Láa loko loake, anoza gakó makó láa loko lo limimó: Okulumalímini avogisaló iteaká mogonamú nene ve makolímo nene minagú laisi gihiláa atilí imó neneló ale moloko litoze. 25 Gihiláa atilí oake vokago nene, makó holugú nene vegená kovó aki asú iki akinago, gala veva nenémo aniteake laisi vogalaló minoake nene, liliha nene atilí oake vimó. 26 Lá okago laisi goloko iteakaláa goloko iteake, gihiláa nene nozigo, liliha makó nene ámináminoko goloko itimó. 27 Lá okago, izegipala zuha nenete iki láa liki li amemó: Gugulizaki velemaka, geza nene mikagú nene netá lamanaláa makó atilí animóma nemóza, liliha mukí nene nana oko itive. 28 Liki likago, eza nene gala ve makolímo onoitive loko lokago, keza voko lilihama asutatupe liki likago nene, 29 eza láa loko nene limó: Óe, liliha nene asuti ahulatamóza, laisigi nene asutikatave. 30 Nenemú nene laisigi lilihagi hanuva minatize. Neiko nene, laisi ale moloaká gamenaló nene minumuni aliaká ve láa loko loketatove: Lekeza niviki liliha nene apí iki gizaká iiki asapú ikiko lokú gizatunize. Itó laisima nene haitó gizaká iiki ale moloaká numúnegú milataze, loko limó.
Masteti gihilamú anoza gakó
(Mak 4:30-32; Luk 13:18-19)
31 Izesú nene anoza gakó makó láa loko lo limimó: Okulumalímini avogisaló vi hilata vegená keza nene masteti gihila nenéminiki niave. 32 Ámina netá nene zuha netá lugáagutí koma koma nemóza, ve makó nenémo ámina netá nene minagú atilí okago goloko iteko napa oake zamú mukí kivilegeko zagitana loló onoive. Lá okago, nama nenete anitiake nenémini izanaló nene numuni giaká niave.
Peleti lulu vizeaká netakumú anoza gakó
(Luk 13:20-21)
33 Anoza gakó makó láa loko lo limimó: Okulumalímini lapanató vo holoakaláa nene peleti lulu vizeaká netá nenéminoko neve. Vená makolímo ámina netá nene polisigi ali gopa okago hutilí okago peleti nene lulu vize napa oaká noive.
Izesú anoza gakolímini mogona lo kimimó
(Mak 4:33-34)
34 Vegená vaí iki alegesá ikago, Izesú eza gakó mukí imane lo kimimó nene anoza gakokutí nene lo kimimó. Gakó lo kiminogo noike anoza gakokutikó lo kemeaká imó. 35  * Age 78:2 Lá noigo, Ómasímini agepagutí gakó loaká ve makó nenémo gakó láa loko luhuva gizamó nene alévolé imó:
Negepagutí anoza gakokutí lo nokiminake mikasi emane utó amigo gakó halá geko minoloko voko minamó nene itína nene lo utó itove.
Lilihamú anoza gakolímini mogonáa lo utó imó
36 Izesú nene vegená ahulokimiake numukú itekago, izegipala zuha leza laisi mikú liliha utó itímini mogona lokako gilitune loko loká omikuko, 37 Izesú láa loko limó: Gihila lamaná atilí i vemú lumó nene okulumakutí lumu ve gihila nezánemú luve. 38 Minimú lumó nene mukí mikasiukamú luve. Itó netá gihila lamanakumú lumó nene Ómasímini lapaná alina vegenakumú luve. Lilihamú lumó nene netá golesa amelaho Satani vegenala zuhamú luve. 39 Gala ve aniteake netá golesa atilí i vemú lumó nene Satakumú luve. Laisi ale moloaká gamenaló minumuni aliaká vemú lumó nene, mikasiuka netá asú iti gamenaló nene hozaló ve keza hoza alitakumú luve. 40 Liliha nene asutiiki lokú gizamó nene ámináminoko mikasiuka netá asú iti gamenaló nene 41 okulumakutí lumu ve gihila neza nene agelóne kimiselekugo, není gizapaló vegenáne zuha niakutí kilími gohá iaká nia vegená itó golesa netá aliaká nia vegená gizaká iki kilími nupa iiki 42 ló napagú ali ahulikimikiko liminigave. Neneloka limiki miniki ive nama iki miluma maluma giliki kegepa atalá iki minanigave. 43 Itó hee liki minamoláa keza nene améipini avogisaló nene ho nenémini iki lapanáinigi minanigave. Lá onoize, lekeza lakagatagi minatamó neneta gakó imane gili vevesiki gililo.
Helisa netakumú anoza gakó
44 Okulumalímini lapanató iteakalímini meinava lá oko neve. Helisa netá makó nene za zuhagú minatimó nene etó oko apazá neiko nene, ve makó nenémo voko ánigokoko nene goha ale halá gekoko agoliza vizeko voko ezáa moni henokanona nene salimi asú okoko moni aleoko ámina za zuhama meina hizeko alinogo ive.
Lulukumú anoza gakó
45 Okulumakú iteakalímini meinaváa lá oko neve. Ve makó nenémo lulú makó meinava iteko mina netakumú nene vitagá oloko vike nene 46 hozavagú molokiko neiko, lulú makó meinava iteko noitimó nene ale utó okoko nene ezáa moni henokanona salimi asú okoko moni aleoko ámina netá nene meina hizeko alinogo ive.
Lagaha gotahamú anoza gakó
47 Okulumalímini lapanató iteaká gapováa nene lagaha gotaha nenémini oko nene neve. Vegená keza lagaha gotaha nene age nagamikú ahulikago lemeake lagaha nene haitopaitolímini nene aleaká noive. 48 Gotaha nene vaí okago, gelelehá iki ali getatoka iake minake nene, noakalímini nene lapegú ali milimili iaká niave. Namoakalímini nene ali etó iki ahuliaká niave. 49 Mikasi gamenava asú iti zupa nene ageló nenete áminámini inigave. Ageló nenete numutó namató vetini holúikutí vegená golesa gizaká iiki 50 lokú nene ali ahulikitanigave. Neneloka miniki ive nama iki miluma maluma giliki kegepa atalá iki minanigave.
Litaha monokutí itó gosohá monokutí ale utó oaká gakó
51 Izesú láa loko lo leme asú oake nene, láa loko loká oletamó: Lekeza nene mukitoka gakó imane gili asú inahe. Loko lokago, leza mota gele asú onoune 52 loko lokuko, eza láa loko limó: Ve makolímo aí henoni litahagutí itó gosohakutí gona moloko aí vegenala zuha kemeaká noimómáminiki monó mogona apí ikimiaká a ve lugáa keza okulumalímini lapanalímini mututoni lilí nia vegená nenete Ómasímini litaha monolímini agikagutí itó gosohá monolímini agikagutí ali utó itamó neve.
Nasalete apatoka Izesuni ánigi ahulamó
(Mak 6:1-6; Luk 4:16-30)
53 Izesú nene anoza gakó haitopaitolímini láa loko lo leme asú oake nene, ámina numuni apá ahuloake 54 ezáa gotó apalaloka vo anitimó. Vo aniteake monó numukú iteake monó lo kimimó. Monó gakó nene avetó oko lo kemekago, giliake sigaga sagaga litake láa liki lamó: Ve imanémo gele vevesoakaláa nene hikutí alive. Itó alévolé suni aleaká noimómave. 55 Leza aí mogonáa gelenounize. Áisi nene kapetamámini gipalama noive. Itó izolahini agulizá nene Maliáma neve. Itó agunamotamolatini kugulizáini nene Zemusiki Zoseheki itó Saimon itó Zutá nene agunamotamola niave. 56 Itó mohó agunala kezagi imaneló miniki aliki iaká nianazo, áisi lezagitana ve noimóza, áisi nene haitopaitó suni nana oko aleaká noive. 57  * Zon 4:44 Liki liake aikumú gelemó nene gena okago, aí nene ali letivi iki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Ómasímini agepagutí gakó liaká vetini kugulizá nene numutó namató puu loko vitimóza, kezáini gotó apatokagi numúikukagi kezáini kugulizá nomitive, loko limó. 58 Ámina apató vegená keza nene gili alévolé amamó nenazo, Izesú nene alévolé suni mukí neneló ale utó amimó.

*13:2: Luk 5:1-3

*13:12: Mat 25:29; Mak 4:25; Luk 8:18, 19:26

*13:14: Isa 6:9-10

*13:16: Luk 10:23-24

*13:35: Age 78:2

*13:57: Zon 4:44