11
Akumunge nane ⸤ene⸥ walsikiru: Pulu Yemone yunge Isirele yamboma bulu sipe mundupe kelerimuye? Paa molo! Na ⸤Pollo⸥ Isirele ye tela, Eporayamone kalopa lirimu ye te, na Benjamininge yambo talapemonga ye te.* ⸤Na bulu sipe mundupe naa kelerimu kanumu.⸥ Pulu Yemone yunge yambo pe molonge mele ou pilirimu* kanu yamboma mundupe naa kelerimu. ⸤Pulu Yemone ungu umbu tonjirimuma pilipe yamboma nimbe sirimu ye⸥ Illainjane terimu mele temane Pulu Yemonga bokuna molemomo ene naa pilimeleye? Illainjane Isirele yambomane teko kenjiringi mele Pulu Yemondo tondolo mundupe nimbe sipelie nimbendo:
“Ailimu, nunge ungu umbu tonjilinoma
pilku andoko ningu silimele yema* toko konjiku,
nu popo toko kalemele poloma
toko bulsuku teko kenjiringi.
Kinié na telumu mindi ⸤nunge ye⸥ moliomo
toko konjingí tekemelela.”
nirimu kanumu. Nakolo Pulu Yemone yundu pundu topa nambolka nirimuye? Yuni nimbendo:
“Yambo sepene tausini molemele akuma
nane nokoliomonga enene ‘olio nokolemo
pulu yemo’ ningu kolo toli Belenga*
kumbikerena tamalu peko popo naa tolemele.”
nirimu.** Aku sipela kinié kepe Pulu Yemone ⸤Isirele⸥ yambo mare layetolo we kondo kolopa ‘nanga yamboma molangi.’ nimbe mako torumuna molemele.* Pe yuni yuyu ene we kondo kolopalie ‘Yunge yamboma molangi.’ nimu liemo enenga kongono telemelkamonga uluri naa telka.* Ene kongono tengemonga yuni kanopalie ‘Nanga yamboma molangi.’ nimu liemo yuni yamboma we kondo kolopalie, ‘Nanga yamboma molangi.’ nilimo aku we kondo kololi ulumu sike we kondo kololi ulumu molo.
Aku liemo kinié olione nambolka nimulúye? Isirele yambomane ⸤Pulu Yemo kinie kapola kapola molko yuni ene ‘yambo sumbi nilime’ nimbe kanomba ulumu⸥* ‘Paa liemiliya!’ ningu kongono mindili siku teringi nakolo naa liringi akumu ⸤Pulu Yemone yuyu konopuni pilipe⸥ mako torumu yamboma liringi. We ⸤Isirele⸥ yamboma konopu pipi sirimumunge Pulu Yemonga ungumu pilingí aulke te naa lerimu.** Akumunge ungu te ⸤Pulu Yemonga⸥ bokuna toringi molemo, akumu i sipe:
“Pulu Yemone ene
‘konopu naa peli yamboma mele molko,
mongone melema naa kanoko,
komuni unguma naa piliengi!’ nirimu akumu
pe kinié kepe yandopa yandopa
aku siku molemele.”*
nimbe molemo. ⸤Kanu yamboma Depisini ‘Yunge opa touma molangi.’ nirimu mele molonge.⸥ Depisini ⸤yunge opa touma molonge mele⸥ ungu te i sipe nimbendo:
“Enenga langi nongo molonge koleamo
kera mamuli anjili koleamo mele lepa,
yambo tepa a tonjilimo melte mele lepa,
enene teko kenjilimelemonga
pundu topa umbuni simbe mele te lepili.
10 Enenga mongomane ‘melema naa kanangi.’
nimbe pipi sipe, sumbulu topa,
alieli ene umbuni aili teko mengemonga
enenga buluma langopa olkondo sukundu opili
molko mindi pangi.”*
nirimu.
11 Akumunge na ungu te pea walsikirula:* ⸤Isirele yamboma⸥ molko kenjiringi kinie kamu molko kenjiringiye? Paa molo! Isirele yamboma Pulu Yemo kinie teko kenjiku bulu siringimunge Pulu Yemone yambo lupemando lipe taponjipe ‘Mindili nolemelka aulkena wendo ongo, na kinie pea molko konjingí aulkena pangi.’ nimbe lipe monjirimu. ‘Na yambo lupema lipu taponjimbu kinie Isirele yamboma kanokolie konopu keri panjiku ‘olio yu kinie kapola kapola molemelkanje papu.’ niengi.’ nimbe aku terimu.** 12 Nakolo Isirele yambomane Pulu Yemo kinie teko kenjiku bulu siringimunge Pulu Yemone ma koleana pali yamboma paa tepa konjirimu, Isirele yambomane Pulu Yemonga ulu peangama munduku keleringimunge yambo lupema kinie ulu peangama terimu. Aku liemo Isirele yamboma Pulu Yemo molemona kelko ongo yunge talapena sukundu molonge kinie yamboma kinie pali ulu peanga aisili olandopa olandopa temba.
13-14 Ene Isirele yamboma naa molko yambo lupe molemelema, nane kinié enendo nikiru. Na yambo lupemanga nimbe Kirasini lipe mundurumu yemo* moliomonga yambo lupema ⸤ungu peangamo⸥ nimbu silipu andolio mele ‘Nanga Isirele yambomane kanokolie “Ene malo.” ningu kumu panjikulie mindili nolemelka aulkena wendo ongo Pulu Yemo kinie pea molko konjingí aulkena pangi.’ nimbu Yesusini na ‘yambo lupemanga’ nimbe lipe mundunjirimu yemo molio mele yamboma pali nimbu silipu andolio. 15 Pulu Yemone Isirele yambomando “Naa ongo anju pai.” nirimuna mana yamboma pali yu molemona sukundu puku molko konjiku mindi pungí aulkemo wendo orumu. Aku sipe Isirele yamboma molko konjingí aulkemo manie purumumunge yambo lupema molko konjingí aulkemo wendo orumuna nanga Isirele yamboma ene Pulu Yemone altopa sukundu limu liemo kololi ulu pulumu manie pupelie molopa mindi puli ulu pulumu paa kamu kamu wendo ombá. 16 Pillawa kalongendo pillawa topele tolemelemonga mare ou wendo liku Pulu Yemo popo toko silimele akumu* Pulu Yemonga pillawa kake telimu lemo liemo pillawa we lemoma pali kepe Pulu Yemonga pillawa kake telime lemola. Unju tenga pulkenoma Pulu Yemonga kake telime liemo unjumu pali Pulu Yemonga unju kake telimula.**
17-18 Unju ollipi peanga poniena angilimomonga kola mare* Pulu Yemone langopa ele tepalie, ene yambo lupema lamana unju ollipi keri angilimomonga kolama mele moloringimunge kola mare langopa unju ollipi peangamonga lipe waka maka suku panjirimumunge enene ‘Unju peangamonga kola maniendopa, olio olandopa molemolo.’ ningu konopuni naa piliengi! Kola peangama kinie unju peangamonga langi norumu langime ene kinie pea nolemelemonga enene ‘Unju peangamonga kola maniendopa, olio olandopa molemolo’ ningu konopumuni naa piliengi! Aku siku konopu leringi liemo i siku piliengi: ‘Ene unju kolamane unjumunge pulkenoma Langi naa silimele. Unjumunge pulkenomane Ene kolama langi silimo.’ konopu leayo.** 19 Nakolo pe ene ⸤Isirele yambo naa molemelemane⸥ ningindu: “Pulu Yemone ‘Olio kola kerime lipu unju peangana panjembo.’ nimbe unju peangamonga kola mare langopa ele terimu.” ningí. 20 Aku sikela. Nakolo unju peangamonga kola langopa ele terimu akumane ⸤Pulu Yemone ‘Ene nokopili.’ nimbe lipe mundurumu ye nomi Kirasimu ‘Yu sike orumu.’ ningu⸥ tondolo munduku naa piliringimunge Pulu Yemo yuni ene langopa ele terimu; ene unju kerimunge kolama enene ⸤‘Yu sike orumu.’ ningu⸥ tondolo munduku pilimelemonga* aku siku angilku konjilimele. Aku sike nakolo ‘Olio peanga.’ ningu enenga imbi ambolko ola naa liku kara puku naa molangi. Pipili kolko pilku konginjiku molayo. 21 Pulu Yemone unju peangamonga kolama ⸤kondo naa kolopa⸥ we angilipili siye naa kolopa, langopa ele terimumunge ene kepe aku sipe we angilipili siye naa kolomba kene kara puku naa molayo.
22 Imu konopuni pilku molayo: Pulu Yemone yamboma kinie ulu peangama tepa mindili silimo uluma tepa peatolo telemo. Yu munduku keleringi yamboma mindili sirimu, nakolo enene yu kanopa peanga kanopalie ene tepa konjimbe uluma teko molongi liemo yuni ene kinie ulu peangama terimu mele sike aku sipe temba. Aku naa tengi liemo ene langopa ele tembala.* 23 Pe unju kola ou langopa ele terimuma konopu alowa teko altoko ⸤‘Ye nomi Kirasimu yu sike orumu.’ ningu⸥ tondolo munduku pilíngi liemo unju langorumuna kelepa topa monjimbe. Pulu Yemone kanu kolama aku sipe manda temba. 24 Ene pilimele, ene lamana unju ollipi kerimunge kolama Pulu Yemone langopa unju ollipi peanga poniena umbu topa nokorumu, kanumu enenga unjumu molo, akumunge ene panjirimu. ‘Aku sipe mele kapola naa temba.’ ningu naa telemele kanumu. Aku terimu kinie kapola orumu liemo unju peangamo yunge kolama kelepa lipe topa monjimbe kinie paa kapola naa angilimbeye?
25 Angokeme, Pulu Yemonga ungu pulu te ou lopi tepa perimumu ene naa pilingí kinie kapola naa temba. ‘Enene ‘Olio pilipe konginjili yamboma molopo unguma pali pilimolo.’ ningu naa piliengi!’ nimbu kanu ungu pulu lopi tepa perimumu piliengi nimbu siembo. Akumu i sipe: Isirele yambomane pali Pulu Yemonga ungumu ‘Sike.’ ningu pilku lingí aulkemo kamu kamu pipi naa silimo. Pulu Yemone yambo lupe mako torumu yamboma pali yunge talapena sukundu sukundu olemele kinie mindi Isirele yambomanga konopuma isili ou pipi silimo.* 26 Yambo lupema Pulu Yemonga talapena sukundu ongo pora singí kinie Pulu Yemone yunge Isirele yamboma pali lipe taponjipe mindili nolemelka aulkena wendo lipe yu kinie pea molko konjingí aulkena lipe monjimbe.* ⸤Pulu Yemonga⸥ bokuna ungu te aku sipe nimbe molemo, akumu i sipe:
‘⸤Pulu Ye Yawene nimbendo:⸥
“ ‘Isirele yamboma kamu molko naa kenjengi!’ nimbe
lipe taponjimbe yemo Jerusalleme** molopalie ombá.
Kanu yemone
Jekopone kalopa lirimu yambo talapemo
Pulu Yemonga ungumu naa pilku
bulu siku molemele mele ‘munduku kelko
konopu alowa teangi.’ nimbe lipe taponjimbe.
27 Nane ‘enenga ulu pulu kerime manie pupili.’
nimbú walemonga
aku sipu aku ungumu nimbu panjipu mi lembo.” ⸤nirimu.⸥’*
nimbe molemo.
28-29 Pulu Yemone yambo tendo “Yu nanga yambomo molopili.” nimbe mako topalie kelepa konopu alowa naa telemo. “Yu tepo konjimbu.” nimbe panjilimo unguma konopu alowa naa tepa siye naa kolemo akumunge Isirele yambomane ⸤Yesusinge⸥ temane peangamo naa pilku liku bulu siringimunge Pulu Yemo Isirele yamboma kinie opa pulue molemele akumunge ene yambo lupema lipe taponjipe Pulu Yemonga yamboma molonge aulkemo akisinjirimu. Nakolo Pulu Yemone Isirele yambomanga pulu pulu anda kolepalime konopu monjipe ‘Enene kalko lingí yamboma ‘nanga yamboma molangi.’ nimbú.’ nimbe mako torumu mele pilipelie kinié Isirele yamboma konopu monjipe molemo. 30 Ene yambo lupemane ou Pulu Yemone “Teai.” nirimu mele pilku liku naa teko su siringi nakolo Isirele yambomane Pulu Yemone “Teai.” nirimu mele su siringimunge Pulu Yemone ene yambo lupema we kondo kolemo. 31 Aku sipela Pulu Yemo ene yambo lupema we kondo kolemomonga Isirele yambomane Pulu Yemonga ungu naa pilku liku su silimele. Nakolo we molo. Pulu Yemo yuni Isirele yamboma we kondo kolombala. Ene yambo lupema Pulu Yemone we kondo kolemo mele aku sipe yuni Isirele yamboma kepe we kondo kolombando Isirele yamboma ene yunge ungumu liku su silimelela. 32 Yamboma pali Pulu Yemone ‘We kondo kolambo.’ nimbelie ‘Ene pali ou ungu ta niengi.’ nirimu.
33 Olionga Pulu Yemo paa molopa konjilimo.
Yu molemo mele olione pilipu sundulimolo.
Mulúmu* paa olandopa lemo olione
yu kapola naa manda manjimulú mele aku sipela
Pulu Yemo yunge ulu peanga telemoma kinie
yunge konopumu kinie
yunge pilipe konginjilimu kinie
paa aisili pelemo,
olione manda pilipu naa limulú.**
Yu konopumuni pilipe nilimomanga puluma
olionga yambo tene paa manda naa pilipu nilimolo;
yu aulke pulimoma
paa manda naa kanopo lenjilimolo.***
34 “Naene Ailimu konopu lemo mele pilimoye?
Molo naene unguma kinie, uluma kinie,
Ailimu lipe ora simbeye?”*
35 “Molo naene ‘Yuni na mele pundu topili kene
nane yu kinie elou teambili.’ nimbe
yu melte we sirimuye? ⸤Yambo te molo.⸥”*
36 Yu melema pali terimu Pulu Yemo;
yu melema pali enge sipe nokopa molemo;
melema pali yunge mindi.
Kinié kepe pe alieli kepe olione
‘Yu paa olandopa yemo. Yunge imbi
melemanga pali paa olandopa molemo.’ nimbu
yu kapi nimbu
imbi ambolopo ola linjilipu mindi pamili.
Sike aku sipe tepili.