3
Ve alevetini gakó
* Epe 5:22; Kolo 3:18 Vená lekeza ámina iki vatinitini kagahisiuka limiki minalo. Itó vatini lugáa nene monokumú gelemake miniaká nitamó nene monokú vi hilatave liki gakó nene li kememiki hanuva likigika lamanaki minikiko vatini nene lekelí iki miliki miniki aliki iaká netá nene gizopa lo miniko ánigiiki kigika ali viligiki minataze. * 1 Tim 2:9 Lekeza lukugupémini gonanaliváa nene nagatumó iki zopovatini ali lamaná iki gonanalisi itakumú itó likigisa likigizatoka gonanalisi iki meinava iteko mina netá milatakumú itó ginegane luhuvagi luhatakumú gilikiko ha netá loló ino. Lá noiko geha itó hulu iki minata netalímo likigikagú vaí o lamaná oko gikí okiko gonanalisitini nene alévolé oko minoakalímini itó litaha lamoakalímini Ómasímo gelekiko iteko minati netá likigikagú minative. Monóinigi vená gozapá miniliki amó keza kigikámini gonanalisi netá nenémináa aliki miniki amó. Lá ake Ómasiloka leheta iki váinitini kagahisiuka limiki miniaká amóma neve. * Apí 18:12 Salá eza ámináminoko vana Avalahani gakola nene gele aleake aikumú guivahaníneve loko lomiaká imó. Itó lekeza netá lamaná lilí iki netá nemú manamú lekelegesá legemiko minatamó nene Salani izegipala zuha niave loko loleketanogo une.
* Epe 5:25; Kolo 3:19 Itó ve lekeza ámina iki venatinigi hamolíminiki alévolé lekemetameni ali lá inamóma nenazo, Ómasiloka numuna liki akiki otikitini nenémo voko lí amitive liki venatinigi apiziki miniki zámuzáini lemeko nenaze liki gili miniki venatini nene netá matá nene likigika lamanakutikó li kimiki minalo.
Oko moloko itunitímo vo guni noiko milumámini amupiló itituni gakó
Lá niiko lo asú oko lo likimitoze. Lekeza mukitoka likigikatini mili hamokó iki geha ziki miniki likigika eza amiko eza amiko iki likigivetikini milumáini giliki lukugupelini aliki limiki minalo. Netá golesa nalilikitikoma, lekeza ali viligiki netá golesa alikitamilo. Alivi letivi nilikitikoma lekeza ali viligiki aliki letamiki nónohá zikitalo. Lekeza nónohá zeleketatove loko Ómasímo sele lo lekemeneimóma nenazo, lekeza ámina iki lusa gakó nene li kimilo. 10-12  * Age 34:12-16 Nenemú monó gotolaú gakó makó láa loko neve:
Guivahani eza hee hee liki miniaká nia vegenatokagó agovisa kemeko aitoka liaká niakumú agata moloko gámemé noimóza,
golesa netá aliaká nia vegená nene Guivahanímo ánigamó ánigo goselé oaká noinazo,
makó keza alévolé oko minoakakumú lagaváa kivisekiko logoliza vizeko minoko aleko itune liikima genezáiniló gizapa iiki gakó golesa lamitaze.
Itó kegepatunú soza gakó makó lamitaze.
Itó golesa netá kemegesa amiiki netá lamanakó alitaze.
Hulugú miniki nenémini hozaváa aliki amuza miliki alitaze.
Gopoguni mililitatamómámini amupiló itituni gakó
13 Lekeza netá lamanakumú viki gímiziiki niko hí vémo netá golesa loló oleketative. 14  * Mat 5:10 * Isa 8:12-13 Itó lekeza iki miliki itatímo vo guni noiko miluma netalímini amupiló ititamó nene, Ómasímo nenemú gelekiko lokogoliza viziti netá loló inogo ive. Itó lova ali likimiki lekelegesá ligiti gakó nilikoma, likigisa likigizakutí luvoluvo zemino. Itó mulutini itemino. 15 Likigikatini ali guluvitiki ali guni ikiko Kilistó eza Guivahanitini loló o likimino. Lá okiko netá matakumú likigikatunú lakagata losi gelemiki ageva iaká niakumú loká nilikitikoma, vávani oko ámina mogona lo utó moloko lo kimitune liki ali vatí iki minalo. 16 Lá niiki gakó nene legesó iki keikumú giliko lememiko likigikagú gakó nomiko lamaná iki lilo. Lá niko lekelikumú alivi letivi niko, Kilistogegi apiziki lamaná iki iki miliki itamó nenémo ve nenémináa keza soza sazáinímini mogonáini utó okiko kovoza napa hilitaze. 17 Ómasímo likipiliki nagá likimitakumú gelekiko lamaná okiko, netá lamaná lilí niko lilí ilikitatamó nenémo itekave lokomú noluve. Itó lekeza lihima alikiko lilí ilikitatamó nenémo lemekave.
18 Kilistó eza ámina oko hee lo mina ve miluma gilike vegená golesa lelikumule loko hilimó. Eza lihimate asú itive loko lelikumú gamena hámakó helekago mota asú okave. Nene Ómasiloka lelémo molanogo loló imó nene agupegi minoakeve loko apilikago hilimó. Itó Sikalahulagi minoakeve loko goha mómoká oko otimó. 19 Oteko minake nene hiliki vamoláa keza sikalahulitinigi nene nagá geisagú niatoka lemeko monó lo kimimó. 20  * Apí 6:1–7:24 Keza gozapá Noá eza sipi napa loló oko noigo Ómasímo agikagú hulu ominatímove loko kigika ali viligatahe loko kegeva oko minoloko noitigo gakoláa gili ahuli ahuli imi itemó. Lá niago, ve vená 8-así nene ámina sipigú itikago, nagamilímo kelémo veletó okago hanuva minamó. 21 Nenémini helegáa nene monó nagamí holoakalímo lekelémo lamaná oaká noive. Monó nagamilímo lugupémini golotuváa nene nagamí zesá amive. Monó nagamí nohulunike Ómasi eza ligikate nagamí zelimikiko eza gele lamaná ititó minoko aleko itune loko voká loaká noune. Monó nagamí nohuluko Izesu Kilistoni heleneikutí alémo otekamole loko lugutó vizeaká noive. 22 Itó ezáa okulumakú iteko Ómasímini agizani zamagaloka iteake mitó noigo ageló mukí itó vegená iti minamoláa zámuzagi niamoláa keza aí agahaisiuka limiki niave.

*3:1: Epe 5:22; Kolo 3:18

*3:3: 1 Tim 2:9

*3:6: Apí 18:12

*3:7: Epe 5:25; Kolo 3:19

*3:10-12: Age 34:12-16

*3:14: Mat 5:10

*3:14: Isa 8:12-13

*3:20: Apí 6:1–7:24