2
Monó lili ali ve sozámini keí gakó
Isilae vegenatoka gakó lili ali ve sozáminigi nene gozapá utó iake minamó. Lekelitoka áminagó iki monó lili ali ve sozámini utó inigave. Keza soza monó ali utó milikiko, lekelitoka hoú loaká netá itó latila oaká netá nene utó inogo ive. Itó nenegó nomive. Guivahanímo nohilike lihimaváini meina hizeketa gakokumú egamega oaká nenegi alinigave. Lá ikiko, kezáini iki miliki atímo lapuluva oaká netá nene galinali kugupeló utó inogo ive. Vegená nenémináa keza mokoló netá naliko vegená mukilite ánigiiki kémegetanigave. Itó keikumule liki vegená lugáate monó gihilámini gapomú aliki letanigave. Lá okiko, soza monó liaká ve keza moni henokanonimú mumuzó itatímo itó kigikagutí gakó utó ititímo lokogoka viziki netá matatini hanuva alinigave. Hoza lá iki alitakumú keí lihima kimitove loko Ómasímo gozapá ale vatí oketamó nene, voko haha amive. Itó vi tolova iakáini nenémini agepáa ale molamó nene ha neve.
Ve nenémináatini mogonamú láa liki gililo: Ageló lugáate netá golesa alikago Ómasímo asenini zeketamike meikú nagá zeko kehelú ahulokago, ká emane límugusi lapalapa zikú limiki niave. Neneloka goní ita gamenamú ageva iki niave. * Apí 6:1–7:24 Itó gozapá netá matá mukí itó vegená nene Ómasímo asenini zeketamimóma neve. Makó Noá nene hee loko minoakalímini gakó loaká i vegi vegenala zuha 7 kezagigó asenini zekimikago, gosohá niago, vegená golesa keitoka nagamí veleko kepele gesá imóma neve. * Apí 19:24 Itó Soto apatokagi Gomola apatokagi ámina oko lapuluva itave loko lokago, lokú liki mikasi amóma nene vegená golesa alikaloka utó iki minatamó nenete ámina netalímo lelitoka utó okative liki gilitave loko nenémini imóma neve. * Apí 19:1-16 Itó ámina apá alémo latila inogo noike nene hokolizá ve keza mokoló netá kovoza helemigo aliki niago, hee lo mina ve Lotí eza ámina netá golesamú miluma geleko mina vema agutó vizimó. Lotí eza monolagi ve minoakeve loko keí holúikú noigo, keza netá golesa aliki minikago gamena gamena ánigoká geleká ike, mulunagú gele golesa oko minoaká imó. Nenemú Guivahanímini mogonáa lá oko mota utó okamó nenazo, áisi nene monóiki mina vegená nene gimilegú moloaká netakutí lugutó vizeaká zámuzagi noive. Itó monóini nomi vegená nene gamena napaló goní oketatove loko nagá kimitikumú geleneive. 10 Litaha kigikámo amu heleaká netá golesa ámegetiake goihá giligili iki gizapa véinitini gakó gili ha gele gele iaká nia ve nene Ómasímo aleko iteko alévolé oko nagá kiminogo ive.
Ámina soza monó ve nenémináa nenete kelegesá legemigo hokolizá iki miniaká niave. Itó lapanáiki niamoláa nene alivi letivi ikitiki miniaká niave. 11 Lá niago ageló keza nene zámuza itó helisa haitolímini alinatite Guivahanímini agovisaló ámina soza monó liaká ve nene lihimáinimú lotuva ligiki alivi letivi iki ikitisá amamóza, 12 soza monó liaká ve nenémináa nene kigika kagata nomimó gaha nama kipiliki nia netakitana mina vegená keza netá matalímini mogonáa gili hee liki gilinamake ámina netakumú gopa napa gakó golesa liaká niave. Nenemú gaha nama tolova iaká niatíminiki tolova inigave. 13 Lá iiki netá golesa galasa aliki miniaká niamómámini meinaváa aliki miluma gilinigave. Keza límugusigú negopa ho napa lató nene kugupémo amu heleaká noi netá golesa amuza miliki aliaká niamó nenémo kogolizanini loló o kemeaká noive. Holutikú musi netá itó golotuva netá lilí iki niago lokovoza utó oaká noive. Nosánetató nene lekezagi niki minake ali gopa napa iki gasova vegenalitini suni aliaká niakumú kogoliza viziaká niave. 14 Kogómulatunú mokoló netá kogómula ánigoaká itó netá golesa lugáa nekumú lagaváa sipisi ali miniaká nia ve keza monokú alévolé ama vegená kimimika nilake itó moni henokanoni nenéminimú amuza mililiki nivago kigikáini loló oaká noive. Ve nenémináate meinímini mututoni lilí niave. 15  * Nam 22:4-35 Keza gapo hee lo minamó nene kemegesa amiake olíi hiziki Posoleni gipala Palámo vi gapoló ámegetiki nivave. Palámo golesa netalímini meinaváa alinogo mumuzó imóza, 16 Guivahanímo ámina lihimamú gahá amimó nene, toki iza gakó lamoaká netalímo vegenalitini gakó loake soza gakó lole ale ve Palámini negi netá lekesava amimó.
Ámina lili ali ve sozámini mogonáini
17 Soza monó liaká ve nenémináate nagamí utamó nenéminiki minake itó hepelímo límusi huhu lokago, voko aleko oko aleko oko voaká noimó nenémini iki niave. Kegepagutí gakó linamó nenémini gihila utó osá amive. Ve nenémináa keza límugusi lapalapavagú anititave loko loketamó neve. 18 Kezáinimú gelego iteaká noi gakó ha gakó liake nene, monó giliake litaha gapo izoha nahula vegená nene kogoka viziaká niave. Lá niake mokoló netatunú kogokagú milikago, anitikago, litaha kigikámo amu heleaká noi netá aliake vegená makó keí gelehusigú apilitave liki lá iaká niave. 19 Lukugupémo amu hili netá hanuva alinigave liki li mililikimiaká niamóza, kezáini kigikáini anuva onoitímini nagakú niake némika liaká niave. Nenémini mogonamú láa loko gelenouve: Ve makolite netá makolímini gelekeleváa minatamó keza ámina netalímini nagalagú vi hiliki minanigave. 20 Gilinahe. Ve makó keza Guivahanite lugutó vizeaká ve Izesu Kilistoni mogona nene lamaná iki gilikakeve liki monóini nomi vegenalitini golotuva netáini kemegesa aminitakutí ámina netalímo goha kovogisaloka okoko agulizaki ve goha loló okemekiko ámina netató gímizi lamaná itamó nene, gozapá miniki aliki amó nenémo komáisí golesa imóza, alika miniki aliki itamó nenémo golesa o lamaná inogo ive. 21 Ve nenémináa keza hee loko voaká gapo lamaná nene ánigi lamaná amalina, golesa itigí i minaline. Itó gapo lamanató vikatitegi itó apazá gakoláa li kimikago gelemómategi goha atiginá iki gozapá litaha gapoló vitamó nene golesa o lamaná inogo ive. 22  * Ano 26:11 Ve nenémináa keitoka anoza gakó láa liki liaká niamó nene alévolé okago niave:
Gala eza nosánetá noake itó musi veleake ámináa nene goha noaká noive. Itó iza eza nagamikú akoake goha goihá holoaká noive.

*2:5: Apí 6:1–7:24

*2:6: Apí 19:24

*2:7: Apí 19:1-16

*2:15: Nam 22:4-35

*2:22: Ano 26:11