11
Lasaló hilimó
* Luk 10:38-39 Petania numutoka ve makó avisekago ako minamó, agulizá Lasaló. Aí atolage lositá áminaló minasimó, kugulizáini Maliako Matako. * Zon 12:3 Maliá nene Guivahani Izesuni nene anuva lamanaki netupa holomiake gotola zopovatunú agisa gilatoko ale lamaná ota venalímini agunala Lasaloni avisekago, keza Izesutoka gakó láa liki ahulasimó: Guivahanitemaka gelezo. Zogova vema netá napa avisekago akonoive. Liki likasigo Izesú nene gakó geleake, láa loko limó: Monéna hilitove loko gizalemive. Ómasímini lapaná utó itive loko, itó Ómasímini gipala není luhuva gegemá itive loko aviseneive, loko limó.
Izesú nene Lasaloki atolage Mataki Maliakimú agika kemenei vegená minamó nenazo, nenemú Lasaloni avisi gakó geleake, ako mina numutó gamena lositá miní ameko minoake, izegipala zuha láa loko lo limimó: Alo, Zutaia mikasiuka atiginá oko vitunize. Loko lokago, izegipala zuha leza láa loko lo amunimó: Monó gizapa velemaka, Zuta vetini monó gizapa ve keza goí okoma vanitó gehanitunú gepele hilitune liki linamóma nenazo, goha vitune loko nolape. Liki likago, Izesú láa loko lo limimó: Hoza gamena netekaki holisakaki únakaki vaí onoive. Makó keza holisakaláa lapanató gapo niviko, netá matá hanuva lotohá kepeleminogo ive. Neza hoza alito gamenaváne ha neve. 10 Makó keza lapaná nomiko holugú gapo vitamó nene, lotohá kipilinogo ive. 11 Loko lo lemeake, miní ameko láa loko limó: Zogole Lasaló mota ako helekamóza, neza voko alémo otinogo uve. 12 Loko lokago, izegipala zuha leza Guivahanitemaka, avó akonoitimó nene zokanogo inae. 13 Loko luhá nene, Izesú eza heleakakumú anoza gakó lo limitó leza hanuva akonoikumú lihe loko gele hee lamunike lokuko, 14 Izesú lo utó moloko láa loko lo limimó: Lasaló mota helekave. 15 Neza neneloka vamuke imaneloka nougo hilikumú nene lekelikumule loko gele alévolé oakatinímini gihila lilí itave loko mulúnegú lamaná noguluve. Nenemú áminaloka vitune. 16 Loko lokago, Tomasí agulizá makó Lopé áisi nene agivelagini láa loko lo limimó: Leza mukitoka voko ezagi hilitune.
Izesú helenosakutí oteoko alévolé oko minoaká amelaho noive
17 Loko lokago, makó vunimó. Vunike Lasaloni gale zimikago gamena losive losive oko vokago, Izesú nene Petania numutoka vo aniteake, ámina gakó gilimó. 18 Petania apá nene Zelusalegatí 3 kilomitasí minamó. 19 Nenemú Zuta vegená mukilite Matako Maliako kugunáini helekagove liki ive nama ikitanigi vamó. 20 Lá ikago, Matá eza Izesú noave lamó geleake, Maliá nene numukú noigo, vike gapoló hotu lasimó. 21 Izesuki hotu likasike, láa loko lo amimó: Guivahanínemaka, geza imaneló minatilina, nugunáne nene helemiline. 22 Itó itínasagi nene nemú manamú Ómasiloka voká lokako, gele gimitimóma neve loko gelenouve. 23 Loko lokago, gugunaka nene mómoká oko otinogo ive. 24 Loko lokago, Matá láa loko lo amimó: Minoko gamena napaló Ómasímo vegená mukí lelémo otititó nene ezagi otitimóma neve loko gelenouve. 25 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Nénisi helenosakutí oteoko alévolé oko minoaká amelahina nouve. Makó keza nenikumú gili alévolé itamó nenete hiliiki goha otiki miniki aliki inigave. 26 Itó makó keza kogómulagi miniki nenikumú gili alévolé itamó nenetini kigika ma heleminogo ive. Minoloko voko minanogo ive. Geza imane nolu gakó mota gele seketigí onoape. 27 Loko lokago, Matá limó: oo, Guivahanínemaka, geza gologí oletatane loko lo mololeta vema Ómasímini gipala mikasigú lemenane liki lina ve noane loko nigikatunú mota gele alévolé onouve.
Izesú ive imó
28 Loko loake, mohó agunala Maliani nene sele lo ameake, musika loko monó gizapa vema oake, geikumú nolive. 29 Loko lo amekago, Maliá nene geleake, litá oko oteko Izesutoka vimó. 30 Novigo, Izesú nene numutoka velesá vo anitemike, Malatani gakó lo ami apatoka minamó. 31 Lá noigo, Maliá eza litá oko oteko nolimigo, Zuta vegená numunagú makó miniki ive nama itiki mina vegenalite Lasaloni militamómaloka ive inogo novihe liki ámegetiki vamóza, 32 Maliá eza Izesú noitoka aniteake ánigoake, agihúna geko akoake, Guivahanínemaka, imaneloka noako nelina, nugunáne helemiline. 33 Loko loake, ive imó. Ive noigo, Zuta vegená ámegetiki vamoláa keza ámina iki alími vatí iki ive niago, Izesú nene ánigoake, mulunagú miluma napa geleake, agika hizekago, 34 loká oketake hikuka gale zinave. Loko lokago, Guivahanitemaka, oko ánigatane. 35 Liki likago, Izesú nene agómulagutí leke leke lokago ive imó. 36 Ive okago, Zuta vegenalite ánigiake lamó: Ánigalo. Agika nene aí ame gikitoko amenei ve neinogo ive. 37 Liki likago, keikutí lugáate lamó: Goí oko agómula lika ve makóma ale goloutotamóma nenazo, imane ve hanuva alémo zokaline.
Lasaló heleneikutí alémo otimó
38 Liki likago, Izesú goha miluma napa geleake, matimatiló anitemó nene geha mulí minamó, itó agepaló nene gehani napa mili lí amóma nene 39 Izesú ánigoake, gehanima ali ahulalo loko lokago, hili vémini atolaho Matá láa loko lo amimó: Guivahanínemaka, gamena losive losive minokanazo, mota anuva noinogo ive. 40 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Nenikumú gele alévolé itanimó nene Ómasímini zámuzalámini luhuva utó iko ániganogane loko lo gumu gakó mota gagatí molokahe. 41 Loko lokago, gehanima akili ahulikago, Izesú nene okena oko velekuka ánigoake, láa loko limó: Aménega, geitoka lonoumó nene gelekanikeve loko gegepoka noluve. 42 Itó gamena gamena geitoka loaká noumó nene gelenane loko gelenoumóza, imane ali nupa nia vegenalite géisi nimiselekako limimole liki gili zagiki gilitave loko láa loko lo nogumuve. 43 Loko loake, gakó napagutí sele loko Lasalo, geza oteoko lemeno. 44 Loko lokago, helenei vémo agisa agizatoka nagá likita netá akoheminago lemekago, Izesú vínasiki ali ahulitalo loko lokago, vínasiki ali ahulitamó.
Izesuni apili hilinigi gohoni milamó
(Mat 26:1-5; Mak 14:1-2; Luk 22:1-2)
45 Lá ikago, Zuta vegená Maliatoka anitemoláa keitokatí mukilite Izesú oko moloko i netá ánigiake, aikumú gelego alévolé imóza, 46 lugáate Palisaio monó vegenatoka vake Izesú oko moloko i gakó avetó i kememó. 47 Avetó iki li kimikago, kezagi guguni giziaká a vegi monó kansole kilími nupa iake láa liki lamó: Imane lu avevezaha la avevezaha mukí okanazo, leza nana itune. 48 Leza nene amanapa oko nouko, eza lá oloko vova vova noiko, mukí vegenalite lugulizaki ve napa noive liki gili zaginigave. Lá ikiko, Loma gevenalitini ami vete iki lova ali limiiki monó zagusavele nemó vegenate niamó ali tolova inigave. 49 Liki likago, keitokatí makó agulizá Kaiapá ámina kilisimasi oko novigo guguni giziaká vetini gizapa ve loló i vémo láa loko lo kimimó: Lekelisi negi nagi niaze. 50 Leza Zuta ve mukitoka latila o asú okatuninazo, ve hamokolímo lelémo nupa napa oko helekiko nenémo netá gihila ale utó oletative liki gilisá amave. 51 Loko limó nene ezáa agata geleko ligopa, eza ámina kilisimasiló nene guguni giziaká vetini ve napa minoakeve loko Izesú eza vegená mukikumule loko hiliti gakó lo kimimó. 52 Nene Zuta vegenakumukó lamimó. Ómasímini vegenala zuha numutó namató nia vegená kelémo nupa okiko mulusi hamokó miliki minatave loko hilitikumú limó neve. 53 Láa loko lokago guguni giziaká a ve keza ámina zupa nene Izesuni apili hilinigi apí iki lova gizamó.
54 Lá ikago, Izesú eza Zutaia apakú vegenalitini kogómulaló goha vo utó amike mikasi gomopalaló minamó. Nenémini agataloka apá makó minamó, agulizá Epalaima neneloka izegipala zuhagi makó minunimó.
55 Nouko, Zuta ve avotegini asenini zeketakumú gele minoaká holisi alitokago, apá koma kamalokatí vegená mukilite kugupe kigikáini ali guluvitanigi goí iki Zelusalega tivamó. 56 Viki monó zagusave napagú itiki niake Izesú noamigo vitagá ake, ligili hagili niake lekeza nanave liki nigeleve. Áisi nene holisigú atimó nehe amitimó neve. 57 Liki lamó nene guguni giziaká a ve napagi Palisaio monó vegi keza ve makolímo Izesú minoko aleko noiti apá ánigoko geleko onoitimó nene oko lo lemekiko, gelekinake voko nagá amitune, liki amunaló li miliki lató nene ámina gakó lamó.

*11:1: Luk 10:38-39

*11:2: Zon 12:3