2
Gipa Izesú utó imó
(Mat 1:18-25)
Gamena nene zupa Loma vetini agulizaki ve napa minamó, agulizá Agustó. Eza numutó namató vegená kugulizá alilo loko gakó ahulokago vimó. Nenémini hoza gozapá alemamó. Kilinió nene Silia mikasiuka agulizaki ve loló oko noigo ámina netá apí iki alemó. Lá niago, vegená mukí nene lugulizá alitave liki avóikini gotó apáitoka viká viká niago, Zosehé eza agulizaki ve napa Tevitini agapilamó minamó nenazo, eza ámináminoko Galilaia mikasiuka Nasalete numutoka minatotí ahuloko Zutaia mikasiuka nene Tevitini gotó apatoka Petelehe numutoka itimó. Noitike ánigi milita vená Maliáma izegipa agatupagi alémago vasimó. Viki minasike izegipala getati gamena alitokago, venoni vegenalitini akiaká numuni gikí okago, olovó zikasike pulumaká izatini numukú itiki minasike, ganá gipala getoake, gotunú asapú omiake pulumaká izatini nosánetá kimiaká lapegú molomikago ako minamó.
Sipsip izaló gizapa vegi ageló vegenaki
Lá okago, ámina mikasiuka ve lugáa nene holugúnaka gihisiló minake sipsip izáiniló gizapa iki minamó. Lá niago Guivahanímini ageló makolímo keitoka utó noigo, Guivahanímini lapanalímo hize sata omikago, kehelele vizimó. 10 Lá okago, agelómámo láa loko lo kimimó: Gilinahe. Neza gakó lamaná aleko nolumumó nenazo, lekeza lekehelele vizemino. Nenémini gihiláa nene vegená mukitoka utó o likimiko mulutikú agila guluma inogo ive. 11 Itínasa lukugutó viziti ve Guivahani eza gologí oleketative loko lo mololeketa vema nene Tevitini gotó numutó utó o noive. 12 Itó anosa makó lo likimitoze, gililo. Izegipa namuni makó nene gotunú asapú iki izatini nosánetá lapegú milimikago akonoize, viki ánigalo. 13 Loko lo kemekago, galinali ageló vegená mulusi napa nene okulumakutí limiki kigivéipo minató alegesá iki minake Ómasi agepoka lake nama láa liki lamó:
14 Logoliza vizeko okulumakú Ómasi agepoka litune.
Mikasiuka Ómasímo ánigo amu hili vegenatoka hulu utó ino.
15 Liki ageló vegenámate liake atiginá iki okulumakú itikago, sipsip izaló gizapa ve keza láa liki ligili hagili amó: Leza Petelehe numutoka vinake Guivahanímo gakó lo limitímini gihila ánigatune. 16 Liki liake litá iki viki Maliako Zoseheko kilími utó iake gipa namunima pulumaká izatini nosánetá lapegú akonoigo ánigamó. 17 Ánigiake, agelómámo izegipamú lo kimi gakó nene avetó iki li kememó. 18 Lá ikago, izaló gizapa vetini kegepagutí gakoláa gele vegená keza sigaga li asú amóza, 19 Maliá nene gakó mukí ale agikagú moloake agata geleva geleva oko minamó. 20 Itó sipsip iza gizapa ve keza atiginá iki vake ageló lo kimitó utó okago ániga netakumú nene Ómasi agepoka liki agulizá ali otiki minamó.
Izesuni agupeló Ómasímini anosa militamó
21  * Luk 1:31 Gipa Izesúma utó okago, gamena 8-ía vokago, gipamámini agupeló nene Ómasímini anosa militake agulizá Izesú ave liki milamó. Ámina agulizá nene Maliá izegipa agatupagi minonamigo ageló nenémo goí oko lo amitó nene milamó.
Monó zavusavegú Izesunima Ómasímini gipa minative liki anosa militamó
22  * Liv 12:6-8 Gipala getakumú agupe ali lamaná itave loko Mosé lo hukoko li netá aliki lilí itái gamena alitokago, Zoseheko Maliako keza gipa Izesuni nene Zelusalega alímiki itesike, Guivahani Ómasímini gipa minative liki anosa militasimó. 23  * Gá 13:2, 12 Lá asimó nene Guivahanímo láa loko lo hutokago mina gakó nene gili alesike lá asimó:
Ganá gipa utó noiko, Guivahanímini gipa minative liki lehizitalo.
24 Itó
Nama luhusihe nama gelehová ahe lositá aliki viki není guguni gizi nimilo
loko Guivahanímo lo huta gakó nene gili alesike namagi aliki vasimó.
25 Lá ikasigo, Zelusalega ve makó minamó, agulizá Simeó. Eza nene hee hee loko monolagi ve minake, Isilae vegenáma miluma giliki minakutí gologí oketati vemú ageva oko minoaká imó. Aí agikagú nene Ómasímini Sikalahulímo lemeko vaí oko minake, 26 gakó láa loko lo amimó: Geza helemoko hanuva noako Guivahanímo gologí oleketative loko lo mololeketa vema ániganogo ane. 27 Itó Simeó nene Sikalahulímo alémo vávani okago monó zavusavegú itimó. Lá imó nene Maliako Zoseheko keza Ómasímo lo hukoko li gakotó aliki lilí itatave liki gipa Izesunima alímiki itesigo, 28 Simeó nene gipa Izesunima zanava oko geheneike Ómasi agepoka like láa loko limó:
29-30 Guivahanínemaka, imane lugutó viziti vema itínasa nene nogómula gihilatunú ánigokuve. Gakó lo molonetanimó nene gihila mota zekaze, nenemú geí gelekelé ve neza monokú nelémo molako hulu nivisiko hilitove. 31 Geza numutó namató vegenalite ánigatave loko lelémo lamaná iti ve imane alémo utó okane. 32  * Isa 42:6; 49:6; 52:10 Nenémo hetoka vegenalitini kigika hize hanatokimikiko monó gilinigave. Itó Isilae vegenalitini lugulizá ale otinogo ive.
33 Loko gipa Izesukumú lokago, izolahiko amelahiko gilikasike sigaga lasimó. 34 Lá ikasigo, Simeó eza lusa getake izolahini Malianima láa loko lo amimó: Gelenape. Imane gipaloka Isilae vegená hizi hoú litave loko lonoimóma neve. Ámina gipámini gakotó nene vegená lugáa keza lisiki gululú viziki akatave. Itó lugáa keza lisi gikitiiki otitave. Eza anosavagi noitimó nenazo, ve mukilite alivi letivi itatave. 35 Itó napiliko geza gipakamú miluma geleko gigika hizinogo ive. Nene suni utó noiko, vegená mukilitini kigikagú gakóini utó inogo ive.
36 Loko lokago, Ómasímini agepagutí gakó loaká vená makó minamó, agulizá Haná. Áisi Panueleni mohola Aseloni mulusigutí minatímo veló voko minake kilisimasi 7 ale ahulokago, vana helekago, 37 gevoná vená loló oko minomo noitike kilisimasi 84 ale ahulake gelehosi molamó. Áisi nene monó zagusave ahulamike gamena gamena únaká neteká Ómasi geké lotoko minake, nosánetá moseko minake, Ómasiloka loaká imó. 38 Eza nene ámina gamenaló anitike Ómasi agepoka like, Zelusale numutoka Ómasímo gologí oketati gamenamú ageva iki mina vegená nene gipa Izesukumú avetó oko lo kimimó.
Nasalete numutoka atiginá iki vamó
39  * Mat 2:23 Lá okago, Maliako Zoseheko keza Guivahanímo lo huka gakolímini hozaváa ali asú ikasike, Galilaia mikasiuka keí numutoka Nasalete neneloka atiginá iki vasimó. 40 Neneloka viki niasigo gipa Izesuni nene Ómasímo gizapa otake hize lé omikago, napa ike alévolé oko minake gakó mukí gilimó.
Gipa Izesú monó zagusaveú minamó
41  * Gá 12:1-27; Gapo 16:1-8 Avóikini asenini zeketakumú gili mina holisi zupa meleketó meleketó nene Maliako Zoseheko keza Zelusalega itiaká asimó. 42 Lá iki niasigo, gipa Izesú nene kilisimasi 12 ale ahulokago ámina holisi makó alitokago goí iki aliaká asimó nenéminiki gipa Izesuni alímiki Zelusalega makó itemó. 43 Itiki niago, holisima asú noigo nene, keza nene gipa Izesuni nene Zelusalega taiza imikasigo, noigo, Maliako Zoseheko taiza itasikumú gelemasike atiginá iki lemesimó. 44 Vegená lugáaloka gímizeko vo noitihe liki gilikasike, gapoloka nivasigo límugusi zekago, keí zuhagi itó kigivéike niakú vitagá asimó nene, 45 noamigo, Zelusalega atiginá iki itesimó. 46 Itiki vitagá iva iva iki niasigo, gamena losive makole oko vokago, Izesú nene monó zavusave napagú noike monó gakó lainim-ikimiaká vetini holúikú minake gakóini gilike itó mogonamú loká oketoko noigo ánigasimó. 47 Itó monó ve nenete gipa Izesú gakó gilikumú itó loká atoka ale viligoko lo kimikumú sigaga litamó. 48 Lá oko holúikú noigo alími utó ikasike, ininá goha asike izolaho láa loko lo amimó: Gipáne geza nanamú taiza oletane. Gelenape. Amekahiki leza geikumú mulute ze hoú loko mohona oko vitagá onousive. 49 Loko lo amekago, Izesú láa loko lo kimimó: Nanamú vitagá asimó neve. Neza aménehini numukú aleko minozo loko loneta hozamagú nouve. Nene gakó gelemasike nilasihe. 50 Loko limóza, keza nenémini mogonáa gili vevesamasimó.
51 Lá ikasigo, izolahiko amelahiko alímiliki vake Nasalete numutoka vasigo eza gelekelé oketoko minamó. Itó izolaho nene gili gakó mukí ale agikagú moloko minamó. 52  * 1 Sam 2:26; Ano 3:4 Noigo, Izesú nene agikagi agupegi napa oko alévolé igo minamó. Lá okago niago, Ómasigi mukí vegenaki Izesukumú keza ánigi kumu hiliki minamó.

*2:21: Luk 1:31

*2:22: Liv 12:6-8

*2:23: Gá 13:2, 12

*2:32: Isa 42:6; 49:6; 52:10

*2:39: Mat 2:23

*2:41: Gá 12:1-27; Gapo 16:1-8

*2:52: 1 Sam 2:26; Ano 3:4