18
Goní ale heleaká vegi gevoná venaki keí anoza gakó
Izesú nene izegipala zuhama viki akamiki gamena gamena goselekaselé amiki Ómasiloka liliki viki minikoma nene Ómasímo gele kimitikumú anoza gakó makó láa loko lo kimimó: Apá makotó nene goní ale heleaká ve makó minamó. Áisi nene Ómasi noimó itó vegená niamó keikumú ma gelesá amimó. Lá onoigo, ámina apató nene gevoná vená makó minamó. Áisi nene goní ale heleaká ve noitoka gamena gamena vike láa loko lo ameaká imó: Geza gala venémo nelémo golesa inogo igo nugutó vizitane loko noluve. Loko lo ameaká noigo, goní ale heleaká vemámo gevoná venámámini gakó gamena hána gele ahuloake minoaká imóza, minoko agikatunú láa loko limó: Neza Ómasi noimó vegená niamó keikumú ma gelesá amumóza, gevoná vená imanémo negénegé gakó loaká noive. Lá oko loloko ova ova oko nominiko, goselé nepelekatize, nenemú alémo vatí oko ámina gakó apele hilitove loko limó. Loko Guivahanímo lo asú oake, láa loko limó: Goní ale heleaká ve gínikahámo gakó limó nene mota gilinahe. Olile. Lekeza Ómasimú nanave liki liaká niave. Eza kelémo etó i vegenala zuhamate gamena gamena negénegeka liki niiko ale vevesoketamitimó neve liki nilahe. Itó gele ahulokoko minatimó nehe. Lá oko nomive. Neza láa loko lo nolukumuve. Eza ale akutoko ale vevesoketanogo ive. Lá itimóza, okulumakutí lumu ve gihila neza minoko atiginá oko imane mikasiuka ato zupa nene, není gelegele minatamoláa nene ma nitahe minamitahe loko nagata gululusi noguluve, loko limó.
Palisaio monó vegi kugupe meina aleaká vemuki anoza gakó
Ve lugáate kezáinimú gelego vevesokago, kigivéikinimú gelego lemeaká noigo, Izesú ánigoake keikumú anoza gakó makó láa loko limó: 10 Ve losi keza Ómasiloka linigi monó numuni napagú itesimó, makó nene Palisaio monó ve, itó makó nene takisiló mohona oko moni gumina aleaká ve. 11 Palisaio monó vemámo ote hee lonoike ezáamú lá oko geleake láa loko limó: Kee, Ómasizo, ve lugáa keza laskoli miniki guminatamina iki vená loká iki miniaká niave. Neza keikitana ve minamuve, itó takisi ale ale ve hé melanegitana minamuve. Nenemú gegepoka noluve. 12 Neza holisigú holisigú gamena lositá nene monokumule loko nosánetá mosekuke minoaká nouve. Itó moni henokanoni nániguke 10 10 nekutí hamopamó nene monokumule loko moloaká nouve. 13 Loko lokago, takisi ale ale vemámo nene akelepauka minake okenava oko ániganogo avoza helekago, gasínamake minake, láa loko agepoka limó: Kee, Ómasinemaka, ve golesa není gigika hize nemezo loko limó. 14  * Mat 23:12; Luk 14:11 Gilinahe. Takisi ale ale vemámini lihimavala ahulo asú omikago numunaloka atiginá oko vimó. Palisaio monó vemámini lihima nene ha minamó. Lá onoinazo, kezáini kugulizáini ali otita vegenalitini kugulizá liminogo ive. Itó makó keza kezáini kugulizáini aliki limiki milatamó nene Ómasímo kugulizáini ale napa inogo ive, loko limó.
Izesú izegipa koma kama nónohá zeketamó
(Mat 19:13-15; Mak 10:13-16)
15 Itó ve vená keza izegipáini nene Izesú noitoka agizanitunú kugupeló aleko nónohá zeketative liki kilímiki viaká amó. Lá niago, izegipala zuhamate gahá kimikago, 16 Izesú nene sele lo kimike limó: Lekeza izegipa koma ahulikimikiko nenitoka atave. Nenémináa keza Ómasímini avogisaló viakalímini mututoni nianazo, li hoipa ikitamilo. 17 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Makó keza izegipa namuni monokú vávani iki itiaká niamó nenéminiki monokú itemitamó nene, Ómasímo gizapa okimiakakú keké iteminigave, loko limó.
Henonavagi gizapa ve
(Mat 19:16-30; Mak 10:17-31)
18 Itó monó gizapa ve makolímo Izesuni loká otoko Tisá lamanámaka, neza nana okinake alévolé nemetameni alitomó neve. 19 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Geza nenikumú ve lamanale loko nanamú nolane. Lamaná améneho Ómasi hámakó noize, makó nominazo, není mogonamú gele hee lominoko nolape. 20  * Gá 20:12-16; Gapo 5:16-20 Itó geza gapo lota gakó gelenane. Láa lokove: Ve aleve suni ale gopa oko huko ezega emega amo. Geza vegená kepele helemo. Gumina amo. Geza soza hakupá gakó lamo. Geza izokahiko amekahiko kugulizá ale otezo. 21 Loko lokago, gizapa vemámo láa loko limó: Neza ámina lo huka gakó mukí nene izegipa namutotí apí oko ámegetoaká noumóma neve. 22 Loko lokago, Izesú geleake, láa loko lo amimó: Netá hámakó velesá loló amanimó nene ale hee litanize. Geza voko henokanoka mukí nene meinaló moloko moni alekoko gohogó vegená kemekoko, oko némegetozo. Itó lá okako okulumakú helisa henoni utó ogetanogo ive. 23 Loko lokago, ve eza henokanona vaí oake minamó nenazo, gona moloko kimitohe loko giligo gena imó. 24 Lá okago, Izesú ánigoake limó: Henokanóiki vegená keza Ómasímini lapanató silipa iki ititamó neve. 25 Kamele izámo nakasi vovónagú voakaláa vávani oko nomimóza, henokanóiki vegená nene Ómasímini lapanató voakaláa nene ámina oko genavagi golesa neve. 26 Loko noligo gele vegenalite láa liki lamó: Íi, láa lokoma éahinima Ómasímo agutó vizekiko minoloko voko minative. 27 Liki likago, Izesú lo kimimó: Vegenalite nenémini itamoláa nomimóza, Ómasímo loló itove loko agata gili netá nene vávani okogó loló oaká noive. 28 Loko lokago, Pitá láa loko lo amimó: Gelenape. Leza mukí netá matate ahulo asú okunike geí gémegetokuninazo, alika nene meinava alesá nehe. 29 Loko lokago, Izesú Pitaginima láa loko lo kimimó: Lamaná lo likimitoze, gililo. Makó keza numúini apáini nehe vená izegipáinihe gouna zuhahe izóikini améikinihe Ómasímini lapanakumule liki ahulikitiki iki nemegesaló atamó nene, 30 nenémini meinava nene mikasiuka napaló alinigave, itó miniki okulumakuka alévolé kemetameni alinigave, loko lo kimimó.
Izesú ezáa alika hiliti gamenamú epoapoga ligo gamena losive makole imó
(Mat 20:17-19; Mak 10:32-34)
31 Izesú nene izegipala zuhama amegesa vizitoka kelémo moloake láa loko lo kimimó: Gililo. Leza Zelusalega noitune. Itekuko, Ómasímini agepagutí gakó liaká a vete okulumakutí lumu ve gihila nenikumú epoapoga linamó mukí nene alévolé inogo ive. 32 Hetoka vetini kigizakú nilími milikiko, keza gopoguka linitiki galaná milinitiki, gituhú initanigave. 33 Lá iiki uheni nagatunú nipiliiki nipili hilikiko, gamena losive makole minokinake heleneitokutí goha otinogo uve. 34 Loko lokago, keza gelego ligitagani imó. Mogonáa hitokimikago, ámina gakó gilinigi gili vevesamamó.
Zeliko numutoka agómula lika ve monimú voká vokató ve ale pulusotamó
(Mat 20:29-34; Mak 10:46-52)
35 Izesú eza vike Zeliko numutó ale alitamó. Ale alitokago, gapo agilikaloka nene agómula lika ve makó minake, monimú voká vokató minoaká imó. 36 Lá oko noike, mukí vegená vigá igá niago, mogonamú loká okimikago, 37 keza Nasalete numutotí ve Izesúma noave. 38 Liki likago, gakó napagutí sele loko Izesuvo, geza Tevitini agávolagamaka akagá oletatane loko lo mololeta vetemaka, nenikumú miluma gelenetamane. 39 Loko lokago, goí iki niva vegenalite legesó oko minative liki gahá amemóza, áisi nene gele ahuloake gamoga gike sele like geza Tevitini agávolagamaka, nenikumú gigika hizino. 40 Loko lokago, Izesú geleake, gapoló noike lekeza nenitoka alímiki alo. Loko lokimikago, agómula lika vema Izesutoka alímiki ikago, loká otake limó: 41 Geza nana netá alegetatokumú nolane. Loko lokago, agómula lika vemámo Guivahanínemaka, nogómuláne ale goloutonetatane loko noluve. 42 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Gogómulaka goloutino. Nenikumú gele alévolé anitímo gelémo zokokaze. 43 Loko noligo, áminasitó agómula goloutamó. Goloutokago ánigoake Izesuni ámegetoko vike Ómasi agepoka limó. Lá noigo, ániga vegená keza ámina iki Ómasi agepoka lamó.

*18:14: Mat 23:12; Luk 14:11

*18:20: Gá 20:12-16; Gapo 5:16-20