23
Izesuni alímiki Pilató noitoka vamó
(Mat 27:1-2,11-14; Mak 15:1-5; Zon 18:28-38)
Láa liki liake, keza mukitó otiake Izesuni alímiki Pilató noitoka vamó. Alímiki viake, apí iki goní itake láa liki lamó: Imane vémo leza Zuta vegená lelémo gopa oaká noike, takisi moni nene Loma vegenalitini gamani agulizaki ve napa Sisani amemilo loko loake, ezáamú nene nugulizaki ve napa gologí oleketatove loko lo mololeketa vema nouve loko loaká noive. Liki likago, Pilató eza Izesuni loká otake geza nene Zuta vetini kugulizaki ve napáini noape. Loko loká omikago, Izesú nene gezaka lokanimole. Loko lokago, Pilató nene guguni giziaká ve napamagi mukí vegenámagi láa loko lo kimimó: Neza imane vémini lihimavalamú vitagá umó nomive. Loko lokago, keza pigi vizeke láa liki lamó: Eza mukí vegená kelémo otopá zemo novike Galilaia mikasiuka apí oake, Zutaia mikasiuka vo asú okoko gakó lainim-oketomo novike imaneló omo anitekave.
Izesuni Heloté noitoka alímiki vamó
Liki likago, Pilató nene gakóini geleake, imane ve nene Galilaia mikasiuka ve noihe. Loko loká okimiake, Izesúma Heloté gizapa onoi mikasiukatí ve noigo geleake, itó Heloté nene ámina gamenaló Zelusalega minamó nenazo, Izesuni nene Heloté noitoka alímiki vilo loko amiselekago, alímiki vamó. Lá ikago, Heloté nene Izesuni gakó gozapá geleko minamó nenazo, Izesú nene avevezaha makó okiko ánigatonazo loko agata gelekelé oko noitotí nene Izesuni ánigoake agoliza goha vizimó. Lá oko noike nene, Heloté nene Izesú oko moloko i netá mukikumú loká otamóza, Izesú nene Heloté li gakotó ma anotó aleko lo amemimó. 10 Lá noigo, guguni giziaká ve napamagi itó monó mogona apí-ikimiaká vemagi keza aí amatoka otinake amuza miliki goní itamó. 11 Lá ikago, eza ve golesa noigogitana Helotege itó gimisigi véate gopoguka litamó. Gopoguka limiake, agulizaki ve napámini luhoaká gó lamanaláa luhimiake, Heloté nene Pilató noitoka goha amiselekago vimó. 12 Lá okago, Heloteko Pilatoko keza nene gozapá gala ve lilí iki minasimóza, nenelotí goha zogo milasimó.
Izesú hilitive liki goní itamó
(Mat 27:15-26; Mak 15:6-15; Zon 18:39–19:16)
13 Lá ikasike, Pilató nene ve vená mukí itó guguni giziaká ve napagi monó gizapa vegi kelémo nupa oake, 14 láa loko lo kimimó: Lekeza imane ve nenitoka alímiki iake, vegená kelémo otopá zeaká noive liki lamóza, lekelí lokovogisaló aí mogonamú vitagá umó nene, gililo. Lekeza netá matá golesa alikumú goní notune liki lamóza, neza nene vitagá umó ma ale utó amuve. 15 Heloteki eza ámina oko lihimavamú vitagá imó nene nomigo lelitoka amiselekago okave. Lá onoize, gililo. Eza nene netá golesa makó alilina, apele hulutilinamóza, lá oko nomimó nenazo, 16-17 neza lokugo uheni nagasunitunú apiliiki amisilikiko hanuva vitive. Loko lokago, 18 keza ganaganagó gamoga giki láa liki lamó: Imane ve nene agoka legesó itize. Palapasini nene gologí omikako lelitoka ino. 19 Liki lamó nene Palapasí nene Zelusale apakuka gamaniloka lova gizoko kipili vémo lova hizeko ve makó apele helekago, nagá numukú ahulikago mina vemú lamó. 20 Lá noigo, Pilató nene Izesuni gologí otatove loko geleake, gakó goha lo kimimóza, 21 keza pigi viziki malipo zaló hilitikumule, zohota zaló hilitikumule. 22 Liki likago, Pilató goha láa loko lo kimimó: Nanamú. Nana netá golesa alekago nilave. Aí apele hilituni mogona makó ale utó amuve. Lá onoinazo, neza lokugo, uheni nogosanitunú apiliiki amisilikiko hanuva vitive. 23 Loko lokago, keza Pilató li gakó zivi hitivi ake pigi viziki gakó napagutí zohota zaló nagá otamane liki la gakolímo Pilatoni gakó alémo amunauka imó. 24 Lá ikago, Pilató nene keza negénegeka liki lakumú keí gakó lá itove loko lo hutamó. 25 Lo hukoake, amunaló emane gamaniloka lova gizake lova ale utó oko ve makó apele heleake nagá numukú mina vemú gologí otative liki loká ita vema nene gologí omiake, Izesuni nene kezáini kagata gele netá lilí itave loko gimisigi vetini kigizakú kimimó.
Izesuni zohota zaló apelemó
(Mat 27:32-44; Mak 15:21-32; Zon 19:17-27)
26 Lá okago, Izesuni nene apilinigi alímiki nivago ve makó agulizá Saimon eza Apilika mikasiuka Sailini apatotí ve nene minaukatí taoniloka novike gapoló noigo ánigiake, agizató aliake zohota zama gihimikago, agínagú geheake Izesuni ámegetoko vimó. 27 Lá iki nivago, mukí ve vená kémegetiki nivake, vená nenete miluma gilitake ive nama itimi vamó. 28 Lá iki nivago, Izesú nene mino viligoake láa loko lo kimimó: Lekeza Zelusale venáise, nenikumú ive amiki lekezatinimú itó lekezatini izegipatinimú ive ilo. 29 Gamena makó alitonoimó nene utó okiko láa liki litaze: Izegipa getinama vená itó izegipa nene aminí kiminama vená keza gohuna vená nene vatí iki minikave. 30  * Hos 10:8; Ali 6:16 Liki liiki ámina gamenaló nene agoka napamú nene agae, agoka vozaneka, zeko akutooko oko hitoletatapo, liki linigave. Itó agoka komamú iki zi hitilitalo liki linigave. 31 Loko loake, láa loko lo kimimó: Neza gosohá lokitana noumóza, není nene hanuva lokú gizatamó nenazo, lekeza osagava lokitana vegená nene nana ilikitatave.
32 Loko lokago, netá golesa aliaká asi ve losigi Izesunigi kipili hilinigi kilímiki vamó. 33 Kilímiki vake, apá makó agulizá gotóini gonosi helisa apale liki latoka anitiake, neneló Izesuni nene zohota zaló apiliki apatiake, netá golesa aliaká asi ve losima makó nene agizani sogaloka hizeke itó makó nene agizani lamagaloka apiliki apatemó. 34  * Age 22:18 Lá ikago, Izesú nene aménega, gili vevesamake gopa netá nalemó nenazo, geza lihimáini ahuloketozo, loko limó. Loko lokago, keza nene Izesuni luhoaká gola nene éaho alitihe éaho alitihe liki satu zohí amó. 35 Lá noigo, vegená mukí alegesá iki ánigi minamó. Lá niago, Zuta vetini gizapa ve nenete gopoguka litake láa liki lamó: Vegená kugutó vizeaká i vema eza Ómasímo alémo etó onoi ve nene gologí oleketative loko lo mololeketa vema nouve loko loaká i vema nenazo, ezáa agutó vizino. 36 Liki liake, gimisigi ve nenetegi gopoguka nilitake ekesá vain nagamí natihe liki agokaú miliake, 37 geza Zuta vetini kugulizaki ve nookoma, gezaka gugutó vizezo. 38 Liki li namego, velé gotolaloka luhuva makó nene imane ve nene Zuta vetini kugulizaki veninive liki gizikago minamó.
39 Lá onoigo, netá golesa aliaká asi vegutí magáámo láa loko Izesuni alevo letovo oko limó: Geza gologí oletative loko lo mololeta vema noitanimó nene, gezaka gugutó novizeko lezagi lugutó vizemane. 40 Loko lokago, maga véa nenémo gahá amike láa loko lo amimó: Ezagi lezagi goní nilitake, hilitave liki lilitinamóma nenazo, nohelenike geza Ómasimú gehelele vizemihe. 41 Loko loake, leza nene lihimatemaló apasiki lipili nihelemó nene vevesonoimóza, imane ve nene lihimavala nomi ve hakupá netá aliki apili niheleve. 42 Loko loake, Izesuni láa loko lo amimó: Izesuvo geza gugulizaki ve loló ooko gizapa okimiaká hoza alitani zupa nene nenikumú gele minatane loko noluve. 43 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Neza lamaná lo gimitoze, gelezo. Itína nene Palatisi zazuha apakú gezagi apizeko minanogo usive.
Izesú hilimó
(Mat 27:45-56; Mak 15:33-41; Zon 19:28-30)
44 Loko noligo, holisaka gamena nene hómini silikakéna gopa noike mukí mikasiuka nene límugusi ze asú oake mino-loko novigo únaká ho ale zohota imó. 45  * Gá 26:31-33 Lá noigo, monó zavusavémini gatetó Ómasímini avogisaló iteaká gatetó zi lí ika lavolavo nene zeko hoú lo losi imó nene lelí gahe ale koló imó. 46  * Age 31:5 Lá noigo, Izesú nene gakó napagutí nolike aménega, není nemeni nene geí gigizakú nomuluve. Loko loake, ahuu lo nahulake hilimó. 47 Lá noigo, lovámini gala vevatini gizapa vemámo utó i netáma ánigoake, Ómasímini agulizá ale otike lamaná imane ve nene hee loko noi ve minamó neve. 48 Loko lokago, ámina suni ániganigi alegesá ina vegená nenete ánigiake, miluma napa giliake, kolómusaló zimi zimi atiginá iki numúitoka vamó. 49  * Luk 8:2-3 Lá niago, aí agivelagegi itó Galilaia mikasigutí ámegetiki a venaki keza nene hotó otigí iki otinake ámina suni ánigamó.
Izesuni gale zitamó
(Mat 27:57-61; Mak 15:42-47; Zon 19:38-42)
50 Lá ikago, ve makó minamó, agulizá Zosehé. Áisi nene Zutaia apá makó agulizá Alimataia loko noi numutó ve minamó. Eza ve lamaná itó veveso mina ve Zuta vetini monó kansole ve makó minamó. 51 Lá imóza, kansole lugáate Izesuni apilitune liki kagata giliake lova gizi hukakumú nene gele kememi ve nenémo Ómasímo gizapa okimiaká ve alémo utó iti gamenamú gizapa oko mina ve minamó. 52 Áisi nene Izesuni gonosiva alinogo Pilató noitoka vike loká omikago, gele amekago, 53 zalotí apasoko aleko lemeake, gizopa gó lamanakú asapú omiake, aleko voko meikú geha mulí goló vatinakú nenegú ve vená makó gale zikitinamakú gale zetamó. 54 Palaitegú gale zetamó, avóikini asenini zeketakumú gili mina holisi gamena alí noligo nene. 55 Lá noigo, Galilaia mikasigutí Izesuni ámegetiki a vená nenete Izesuni gonosiváa nana oko gale zetatihe liki ániganigi Zoseheni ámegetiki vake gonosi milimilimagú viki ánigamó. 56  * Gá 20:10; Gapo 5:14 Ánigiake, numúitoka atiginá iki vake gonosiváaló holotatune liki anuva hilina ali vavá amó.
Izesú heleneikutí otimó
(Mat 28:1-10; Mak 16:1-8; Zon 20:1-10)
Lá iake, ámina vená nenete holisigú Zuta vete li hukinamómaló nene kavasú viziki minamóza,

*23:30: Hos 10:8; Ali 6:16

*23:34: Age 22:18

*23:45: Gá 26:31-33

*23:46: Age 31:5

*23:49: Luk 8:2-3

*23:56: Gá 20:10; Gapo 5:14