15
Avóike apí a mogonatagana
(Mak 7:1-13)
Gamena nene zupa Zelusalegatí Palisaio monó ve itó monó mogona apí ikimiaká a ve lugáa kezagi Izesutoka ake láa liki loká itamó: Izegipaka zuha keza avotegini mogonatagana ali minamake nanamú ahulikave. Nosánetá natune liki ligika ale golotuva loaká suni aliki kigizani nene nagamí zemave. Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Lekelisi nanamú avotikini gakóini gili alinigi Ómasímo lo hukoleketa gakó avutá iaká niave. * Gá 20:12; Gapo 5:16; Gá 21:17; Liv 20:9 Ómasímo láa loko lonoimóma neve: Izokahiko amekahiko kugulizá ale otezo. Itó makó nene láa loko lonoimóma neve: Makó eza nene izolahiko amelahiko usí vizekimiaká gakó lo kimitimó nene, apele hilitunize. Lá onoimóza, lekeza nene láa liki liaká niave: Makó eza nene izolahiko amelahiko hize lé oketanogo lonou netáma mota Ómasímini amekuve, liki liake nene izotikini ametikini nasahilí ikitata gapo hizi lí iaká niave. Itó lekeza lá iake, Ómasímini gakó nene vasá ziake lekezatini avotikini gakó alévolé iki ali miniaká niave. Genezatini lositaki neneta Isaiá alika utó iti netakumú gakó láa loko limó nene, lamaná lekelikumú lonoimóma neve. Ómasímo li gakó nene láa loko luhuva gizonoimóma neve:
* Isa 29:13 Vegená mulusi imane nene kegepatunukó nugulizá ali otiaká niamóza, kigika nenitoka mili gímizinamake mili hotó inave. Vegenalitini gakó nene není gakokitana okago li kimi-kimi iki miniaká niake, soza miliki gupá zi nimiaká niave.
Ligika ale gopa oaká netá
(Mak 7:14-23)
10 Izesú nene láa loko lo kemeake vegená lugáa mukí sele lo kemekago, aitoka ikago, láa loko lo kimimó: Neza gakó lo likimitoze. Gili vevesiki gililo. 11 Ni mikilí ikago lakagatupagú lemeaká noi netá nenémo likigika ale golotuva lamitimó neve. Lekegepagutí emane ititi netalímo likigika ale golotuva litimó neve. 12 Loko lo kemekago, izegipala zuha leza amatoka voko láa loko lunimó: Geza nene Palisaio monó ve imane gakó lo kemekako gili golesa ikave. Gili golesa amó nene mota gelenape. 13 Loko lokuko, Izesú eza anoza gakó láa loko lo limimó: Za nene okulumakú améneho zuhá amigo hanuva goloko itimoláa nene áisi asutoko luhusagi ale ahulanogo ive. 14  * Luk 6:39 Lá onoinazo, lekeza ahulikimikiko minino. Palisaio monó ve nene kogómula lika mola vegitana niave. Agómula lika ve makolímo agómula lika ve makó nene gapo alapizitihe. Kogómula lika ve losi nenetosa eza agizató aliko eza agizató aliko iiki vitáimó nene losiló galegú hilanigasive.
15 Loko lokago, Pitá láa loko lo amimó: Geza nene anoza gakó itínasa lanimómámini mogonáa lo utó okako gilitune. 16 Loko lokago, Izesú láa loko limó: Íi, lekelisi nene áminagó iki lakagata velesá kolosamimó niahe. 17 Mogonáa gili vevesamahe. Lekegepatunú nosánetá nikago aselikú nene lemeake nene eza gapováa voaká noive. 18  * Mat 12:34 Itó lekegepagutí iteaká noimó nenémo likigikagutí utó oake lekemeni ale golotuva loaká noive. 19 Vegená likigikagutí iteaká noi netá nene lá oko neve: Golesa lakagata geleaká, itó vegená kepele heleaká, ve vená huki ezega emega oaká, mokoló mogona, gumina, soza, kemegeka loaká, nene. 20 Netá nenémináámo lekemeni alémo golesa oaká noive. Ligizani nagamí zemunike noaká nouhá nenémo lemeni ale golotuva losá amive.
Kenan mikasiukatí hetoka mina venalímo gele alévolé imó
(Mak 7:24-30)
21 Loko loake, Izesuki makó vunike mikasi ahuloko Tulo numutoka itó Sitona numutoka apá agilikaloka voko nouko nene, 22 Kenan mikasiukatí hetoka mina vená makó nene aitoka noake gamoga geko láa loko limó: Guivahanínemaka, geza Tevitini agávolagamaka golesa netakutí gologí oletatani velemaka, milumaváne gelenetamane. Holosi golesa makolímo mohónémini agikagú minoake alémo gopa napa okago noinae. 23 Loko lokago, Izesú nene geletigí gelemotigí oake novigo nene, izegipala zuha leza vená imanémo negénegeka lomo lémegetoko amó goselé ovize. Geza nene amiselekako vitiho. 24 Loko lokuko, Izesú láa loko lo limimó: Neza nene Isilae vegená vi tolova inakutí kelémo vatí itane lokogó nimiselekago lumumóma nenae. 25 Loko lokago, vená nenémo litá oko amatoka oko agisauka gupá nozike láa loko limó: Guivahanínemaka, geza nelémo vatí amane. 26 Loko lokago, Izesú nene Isilae vegenalite Ómasímini lusa goí iki ali alitakumú geleneike anoza gakó láa loko lo amike limó: Izegipatini nosánetá nene ipá oko galatini kegepagú ahuloakaláa nomive. 27 Loko lokago, hetoka vená nenémo Isilae vegenakó negopa, ezagi Ómasímini lusa ale alitikumú geleneike láa loko limó: Guivahanínemaka, nene lamaná lokanimóza, neza litoze. Gala amelage nene nosánetá ninago lanáa koma alemó zimó nene galate gopa niaká niamole. 28 Loko lokago, Izesú láa loko limó: Geza nene gigika ma nego lokanize. Nenemú nene lani netá utó ogetanogo ive. Loko lokago nene, ámina gamenalóisí mohola nene zokoko lamaná imó.
Izesú vegená mukí kelémo zokamó
29 Lá oake Izesú nene numuni apáma ahuloake goha atiginá oko vike Galilaia nonohulotoka aniteake zopega makokú iteko minamó. 30 Iteko noigo, vegená mulusi haitopaitolíminiki alegesá amó. Iki alegesá amó nene kigisaló alimó kogómulaló alimó itó lilikupá gepili nuvane itó gakó lamamó negi ve itó kivisi vegená mukí kilímiki iki Izesuni agisauka kilími nupa ikago kelémo zoko asú imó. 31 Lá okago, gakó lama vegená nene kegepa alémo vávani okago gakó lamó, itó kigisa kigizani nakeseta vegená nene kelémo lamaná okago lamaná iki minamó, itó kigisaló alimó nene lisi pehe liake otiki vamó. Itó kogómulaló ali vegená nene kogómula ale goloutokimikago kogómula ánigamó. Lá iki minago vegená mukí keza sigaga lake leza Isilae vegenalitini Ómasite napa noive liki agepoka lamó.
Ve 4 tausen nosánetá kemeko namó
(Mak 8:1-10)
32 Lá okago, Izesú nene izegipala zuhama sele lo lemekago, aitoka okuko, láa loko lo limimó: Vegená mukí imane nosánetá namake nenitoka nene gamena losive makole minikago milumaváini gelekuze. Itó itína gaúna hiliki niko, kimiselekugo, numúitoka niviko gapoló kovonana vizekatihe loko nenemú nagata gulugo gena nivisekave. 33 Loko lokago mikasi gomopalaló nouninazo, vegená imane nosánetá nene hikutí ale utó oko kemeko natune. 34 Loko lokuko, Izesú loká oletake lekelitoka peleti nanakí neve. Loko lokago, leza nene peleti 7-a, itó lagaha koma luguhakó ma neve. 35 Loko lokuko, áminama aliki alo loake nene aleko okuko, Izesú nene vegená mukí mikasiló minalo loko lolimiake, 36 peletigi lagahagi aleake, Ómasi agepoka loake, gitegeko lemekago, leza vegená gona moloko kemekuko namó. 37 Niki niki kagatupa ikago, nosánetá lumáa minamó ali nupa iki gosúveha nene 7-a vaí okago ali milamó. 38 Nosánetá na ve nene 4000 nenéminiki minake namó. Vená izegipáini ma gatamune.
39 Lá okago Izesú nene ámina vegená kimisele ahulokago, nivago, sipigú makó itunike Magatana mikasiuka vola helegaloka vo anitunimó.

*15:4: Gá 20:12; Gapo 5:16; Gá 21:17; Liv 20:9

*15:8: Isa 29:13

*15:14: Luk 6:39

*15:18: Mat 12:34