11
Isilae vegená luguhalite Ómasímini nasahilí ali alemó
* Pili 3:5 Nenemú geza nene Ómasímo aí vegenala zuha Zuta vegená monéna ahuloketamó nehe loko loká itanimó nene, neza óe, lá oko nomive, loko litove. Nénisi nene Isilae ve nouve. Neza nene Avalahani agapilamó nouve. Neza nene Pezamini mulusigutí noumóza, Ómasímo viselenetamive. Ómasi nenémo goí oko gilike kelémo etó i vegená viseleketamimóma neve. Lekeza nene Eliani gakó nene monó gotolaú nemó nene gatiki gilisá amahe. Isilae vegená goní noketake negénegeka loko Ómasi láa loko lo amimó:
* 1 Kug 19:10,14 Guivahanínemaka, keza geí monó lili ali ve kipili hili asú iake, lónogó iki guguni giziaká a ita tele viziki ali golesa ikave. Lá ikago, imane nezagó nounazo, nezagi nipilinigi nilave.
* 1 Kug 19:18 Láa lokago, Ómasímo gakó láa loko lo amimó:
Géisigó negopa, není vegenáne zuha minatave loko neza vegená 7 tausen soza ómai netá Pealini gupá zi amema vegená nene asenini zekimikuve.
Loko limó nenazo, ámináminoko itínasa gamenaló Ómasi eza nasahilí amelaho noikeve loko Zuta vegená luguhá lelémo etó okago minokune. Ómasímo lelémo etó oaká noimó nenémo leza oko moloko oaká nouhakú voko alemive. Aí nasahilikú nene voko aleaká noive. Leza oko molokogú voko alilina nene, soza saza nasahilí minaline.
Nenémini gihiláa lá oko neve: Isilae vegená mukitó keza lihimáini minamitive liki vitagá a netá ali utó amamó. Ómasímo kelémo etó i vegená kéisigó ali utó amó. Lugáa keza nene kigika hize lí okago, negi nagi hiziki minamó nene * Gapo 29:4; Isa 29:10 monó gotolaú luhuva láa liki gizinató utó imó neve:
Ómasímo kigika ale gopa oká itó kogómula ale gopa oká, kagata hize lí oká okago minamó ámináagi itína ha niave.
* Age 69:22-23 Itó Tevití láa loko luhuva gizamóma neve:
Lova ve galinali atakumú gelemiki nosánetakumú gelego ititimó nenémo kipilitimó neve.
Lotohá kepelekiko pou liki akiiki lihimáinímini meinava alinigave.
10 Keza nene kogómula likokiko likatiká iki mihina itave.
Kemegesaló agohí gihiki guni guni miliki mihina mihina iki mini lúaló miliki minanigave, loko limó.
Hetoka vegená kugutó viziti gakó
11 Geza nene Isilae ve keza lotohá kepelekago monéna pou liki akamó nehe loko loká itanimó nene, neza lá oko nomive loko litoze. Keza netá golesa aliki minamómave loko Zuta vegená keza ánigiiki kemekugú niiki Izesutoka viki gímizitave loko Ómasímo kugutó vizeaká netá nene hetoka vegená lehizekimikave. 12 Zuta vegená keza lihima aliki minikago monó nene numutó namató Zuta vegená minamamoláaloka puu loko vimó. Itó Zuta vegenalite Izesukumú gili gopa amómave loko Ómasímo nene hetoka vegená kelémo lamaná oko nónohá zeketamó. Lá onimó nenazo, nenemú Ómasímo Zuta vegená gihila kelémo atiginá o asú okiko, hetoka vegenatoka gihila haitolíminoko golivagi zinogo ive.
13 Hetoka vegená lekeza lo likimitove. Lekelí aposolo nouke hozanemú gulugo itekago, nogoliza novizuve. 14 Vegenáne zuha lugáa monokumú kumu helekiko giliiki lamaná itave loko ámina hoza aleloko novuve. 15 Ómasímo Isilae vegená ahuloketatímini gihila nene hetoka vegená nene mikasi vogalaló numutó namató viki minakutí kelémo atiginá imó. Nenemú Ómasímo Isilae vegená goha kelémo molatímo nene hilinakutí atiginá itamó gilinogo ive. 16 Sikoni vatá niake, ganá nosá nene Ómasíminive liki amikago, etó oko nego, mukitoka hutilí oko etó okogó minanogo ive. Eza luhusa nenémo avasavagi etó oko noikoma, izana hazana ámináminoko etó okogó minanogo ive. Ámináminoko leza Zuta vetini avotege goí iki monokú etó iki minikago, kagapilamó zuha ámináminiki Ómasímini vegenala minanigave. 17 Zuta vegená keza olivi za lamaná nenéminiki minamó, itó avóike Ómasímo nónohá zeketa ve nene za luhusa nenéminiki minamó, itó hetoka vegená nene ekesá olivi za nenéminiki minamó. Lá ikago, Ómasímo nene za lamanalímini izana makó hukoko ale ahuloake, ekesá zagutí izana makó hukoake za lamaná huko ahulakú nene miní ameko hizekago, luhusámini nogoza nenémo aminí ameaká noive. 18 Nenemú hetoka vémage, goí oko huko ahula izanagitana Zuta vegenakumú gele golesa amo. Géisi nene luhusa hize lé otamane. Luhusa nenémo geí hize lé ogimiaká noinazo, nenemú gugupe aleko itemo. 19 Loko lokugo, géisi láa loko linogo ane: Ómasi nenémo není nene miní amenetanogo goí oko mina izana nene hukokave. 20 Loko gakó gihila litanimóza, Zuta vegenalite monó gili alévolé amamómave loko huko ahulonoimó neve. Gele alévolé anikumukó keí numutagató noane. Nenemú geza gugupe aleko itemoko gehelele viziko minozo. 21 Ómasi nenémo Zuta vegená olivi za lamanakitana mina vegená asenini zeketamimó nenazo, gezagi Ómasi viseletatanimó nene ámináminoko asega zegetaminogo ive. 22 Nenemú géisi nene Ómasímini nasahililamú itó amuza molatikumú gagatí molamino. Amuza molamó nenémini gihiláa nene monó kemegesa ame vegenatoka utó oaká noimóma neve. Itó aí nasahilikú alévolé oko minanitímini gihiláa nene aí nasahilí lamaná geitoka utó oaká noive. Miní ameko nasahililagú minamitanimó nene, gezagi hukoko ale ahulanogo ive. 23 Itó Ómasi nene miní ameaká zámuzagi noinazo, Zuta vegená keza Izesukumú gili alévolé ama mogona ahulatamó nene, Ómasímo miní ameketatove loko hanuva goha miní ameketanogo ive. 24 Hetoka vegená lekeza ekesá olivi za nenéminiki minamóma neve. Ómasímo ekesá olivi zagutí izana makó hukoake, gosohá suni alike za lamanakú miní ameko hizimó nenazo, nenemú Zuta vegená kelémo atiginá itove loko vávani oko kezáini numutagá ikú kelémo atiginá okiko, iki minanigave.
Isilae vegená mukitoka kelémo atiginá itive
25 Nigivénegita, lekeza nene Zuta vegenakumú gili gopa iki lezatete kivilegeko gele vevesoaká noune liki lukugupe aliki itikataze. Nenemú asuguná gakó makó lo lekemekugo gilitave loko geleaká nouve. Isilae vegená lugáa gínikaha iki minakú miniliki niviko hetoka vegená keza monó agikagú vi asú itamó nene, 26  * Isa 59:20-21 alika nene Isilae vegená mukitoka kugutó vizekiko lamaná iki minanigave. Nenemú monó gotolaú gakó makó láa liki luhuva gizinamóma neve:
Zaion agokalotí lugutó vizeaká ve lamaná utó oko, Zakoponi agapilamó keitoka anuva oko ne netá nene giteko ale ahulanogo ive. 27  * Zel 31:33-34 Itó lo múnaheaká gakó láa loko lo hukoketanogo uve: Neza nene lihimáini nagamí zekinake apizeko minatune loko Ómasímo limóma neve.
28 Isilae vegená keza Izesuni gakó lamaná gili ahuliaká niakumú Ómasímini gala ve lilí niatímo hetoka vegená lekelémo vatí oaká noive. 29 Lá onoimóza, Ómasímo nónohá zelimiaká noikumú itó sele lo lemeaká noikumú genezala ale viligá aligá amitimó nenazo, Zuta vegená gozapá kelémo etó oake avóikini gakó lo moloketamole loko Ómasímo agika kemeaká noi vegená niave. 30 Hetoka vegená lekeza gozapá gínikaha iake nene minamóza, itína Isilae vegená keza gínikaha ikago, Ómasímo agika hize lekemeake lekelémo lamaná imóma neve. 31 Áminagó iki Zuta vegená itína gínikaha iki niago, Ómasímo agika hize nolikimimó nene ámináminoko goha agika hize kiminogo ive. 32 Zuta vegená niamó minamamó mukitoka nene alika agika hize kimitove loko pelevesava ziaká niamómámini nagakú ahulokimikago niave.
Ómasi agepoka li gakó
33  * Isa 55:8 Agae, Ómasímo gele asú oko minumuni lisolimiaká amelaho noive. Gele vevesoaká ohuni aitoka neve. Lo hukoakala nene vegenalita gelemunitíminoko neve. Hoza aleakalímini gapováa nene vegenalita vevesoakaláa nomive. 34  * Isa 40:13 Nenemú monó gotolaú luhuva makó láa loko neve:
Guivahanímini agikagú gakó nemó nene, ve éaho geleneimó neve.
Gakó akó noligo nene, éaho alémo vatí igo limó neve. Ma nomive.
35  * Hio 41:11 Éaho goí oko netá makó lehizetatitó apasoko amitive. Nenéa nomive.
36  * 1 Koli 8:6 Loko limó nene netá mukí aitokatikó utó oaká noive. Itó áisigó lokago utó oaká noive. Itó netá matá mukí nene aí gelegele nenazo, ámina monó gotolaú gizina gakó nene gihila neve loko gelenoune. Nenemú nene agepoka linake miní ameko mino lúaló moloko minatune. Lamaná.

*11:1: Pili 3:5

*11:3: 1 Kug 19:10,14

*11:4: 1 Kug 19:18

*11:8: Gapo 29:4; Isa 29:10

*11:9: Age 69:22-23

*11:26: Isa 59:20-21

*11:27: Zel 31:33-34

*11:33: Isa 55:8

*11:34: Isa 40:13

*11:35: Hio 41:11

*11:36: 1 Koli 8:6