11
Aposel kende ye wani mal Pol embe nayei
Ye pora we dje piyeke na dall kandja dje ye auno. Ye pora we djine dje pro. Ye Krais boll taimane molo yake pla pine dje na kogo yembe ke yendo. Alla kogo ge God awi kogo. Na pill, na ye Krais taimane moi al auno dje yell. Ye une boll ambo wopake uro kaima moyeke une ye wogane mal embe moyaka embe moye dje yell. Ba alla nomaga ke wo kandja kende dje awika ana Ip pille i mal, ye embe yeneke we dje, na kand goro. Ye nomane asa Krais boll taimane pai ge ye kere djine. Ba una pende ye moi al wo Jisas kandjiye gun ta dje awi. No kandja embe dje ye naupin. God kandjiyebe wopake paro ge no ye dje aupin, God Murble paro mal ye para i. Ba ga kambono wo ye moi al God kandjiyebe wopake ta mal dje awo, wal murble ta mal dje awi. Alla ye wopake pille inj.
Ga mor ge ye aposelne plato mor dje kaninj ba na menameto namoro, man. Una kerman kandja djinj mal na embe nayendo ba na kandja djindo ge na pille kane ye djindo. Na pille kane yendo mal ge no ege ege ombine dje aupin, ye kane kune yenj.
Na ye ku aune dje nayell. Nanam molo kal woro, ye amblo pla worno dje pille God kandjiyebe wopake kiwa dje ye awill, na ye ye ke ye awill mo? Lotu numb una pende moi ge, na ku aumaka, na i ye moi al wo ye pille kogo yell. Ku awi ge na i yenekne boll amblo pille dje nawill, ye amblo pille dje awill! Alla na ga ye ke ye awill dje kaninj mo? Ge man. Asa na ye boll moll kune, na wal namoi ba ye na wal pak tane dje nayell. Ga dumo Masedonia agane ambane kambono wo na wal aumaka noll. Na ye boll seng kaima ta nayell, embe yell mal ye pamoyo. 10 Krais kandjiye kaima na boll paro ge na kandja embe djindo, na propins Akaia kogo ye wane ye boll seng nayell mal ge na nanam kandjina amblo pla worno, Akaia una man we nadjine. 11 Ge namba mal pai pille na kandja embe djindo? Na ye kanwopake nakando mo? Ge man, God kando, na ye kanwopake kando.
12 Alla ga yenekne kandjine amblo pla woro, Pol kogo yendo ge no ye kune yenmon we djinj. Ba ga embe yenj ge na kond tugo auno dje kogo ye pamoyo. 13 Ga aposel kende mor. Kogo kende ye, gumane nalene kende ye Krais aposelye mormon we dje kogo yenj. 14 Alla yenj ge no pille gok nadjimbon. Satan yene gume nale kende i kaima wordaka una kanne, tau agelo poll dje au kerman djindo mal ge una embe dje kanne. 15 Satan kende embe yendo pille, yene unakiye gumane nalene kende woro no God kogoye du dje yenmon we dji dal, nono gok nadjimbon. Are ga kogo yenj mal pille top du dje ine.
Aposel Pol imb kake kogo yei
16 Na kandja embe djill ge, alla djindo. Ye Pol nomane ke yendo dje napiye. Ba ye Pol nomane ke yendo dje kani dal, ge pora. Ye nalene al na dall nomana pandaka na kandjina yepall ta amblo pla worno. 17 Ye kaninj, nanam kandjina amblo pla wordo ge Iwa kerman djindo mal na nayendo. Una nomane ke yendo una kandja djinj mal na embe yendo. 18 Ga merke mor ge makimb al una yenj mal yenekne kandjine amblo pla worinj. Alla yenj mal na para embe yeno dje yendo. 19 Ge ye nomane wopake pai una mor pille nomane ke pai una wo kandja dje awinj mal, ye wopille inj. 20 Ga penang ye, yenekne boi kogo ye embe yeme dje awo, ye wal kunumb no, ngundjo i no, elldjag toi ba ye kandja ta nadji, ge pora we dji! 21 Ga ye ke ye awi mal embe nayepin, no yembene kosi. No ale yepin ge, na ngandjill golo kandja dje ye aundo.
Ga yenekne kandjine amblo pla worinj mal na para na kandjina amblo pla worno kune yendo. Na kandja embe djindo ge una dall nomane pai una kandja djinj mal djindo. 22 Ga Ibru una mor mo? Na para Ibru una moro. Ga Israel una mor mo? Na para Israel una moro. Ga Abraam epilye una mor mo? Na para Abraam epilye una moro. 23 Ga Krais kogo embe ye waninj mo? Na para embe yemolo wekle pundo. Na kandja embe djindo ge na dall nomana pai mal embe djindo. Ga kogo yei ge na kogo yembe ye aundo.
Ga kaye numb pai ba na kun merke kaye numb pall. Una wo ga ka pirngangill toi ba na kun merke to er plato pi. Kun merke una na togoi mal embe yei. 24 Na kogo ye wanill al Juda una ka pirngangill amblo iwo na kune 5 pela toi. Toi ge taimantaiman dje 39 pela mal embe toi.* Buk lo 25.1-3 embe djindo, Juda una ka pirngangill ta tambon dje yene ge, kun 40 pela tane. Ba Juda una embe dje pi, no kere kapak to djimbon dje pille, kun 39 pela tambon we dji. Ga yenekne singare ge embe pai. 25 Una kun sokara na kapill toi. Alla una na ku toi boll. Kun 3 pela na sip al moll sip ge po ku al boika djerpall yei. Na nusolwara pakna mollka armina pika emill pa tago yei. 26 Dumo merke na po wanill al nu toikaka, kunumb una tambon dje yemaka, nanam unakna tambon dje yemaka, epil djell una tambon dje yemaka, dumo kerman siti una tambon dje yemaka, dumo orkoto una moi ge tambon dje yemaka, nusolwara kerman toikaka, agane kende kambono tambon dje yei. 27 Na kogo sipdje ye, kogo kerman embe yemolo kun merke kwa nanoll, koll toika, nubkana asip toika, konkunom kune nayei, na bi golo pall. 28 Wal embe na boll yei ba, na ege ege pillgi pai una wopake moye dje na nomana to pille, imb kake moll. 29 Ye yembene naparo mo? Na yembena para naparo. Una ta yewordaka una pillgi panda una ta yagi dal, na ellna kumbso auno.
30 Na kandjina amblo pla worno pandaka, na yembena naparo wal ge pille na kandjina amblo pla worno. 31 Na kende nadjindo, God kando. Iwa Kerman Jisas Ne kandjiye ege ege una dje pla worne iwa moro ge une kando. 32 Dumo Damaskus paknato iwa king Aretas djika yene eine dje wori po gull kerman kond djillake porapora yei al kantau yemoi. Na wonaka kaye tambon dje yei. 33 Embe yei ba na kon basket kerman ta yei al paknato mollka una gull kerman windo pla pai al kon ge kaye kolo orko wormaka kiye dje er kal wor pillka, eine kambono na nabi.

*11:24: Buk lo 25.1-3 embe djindo, Juda una ka pirngangill ta tambon dje yene ge, kun 40 pela tane. Ba Juda una embe dje pi, no kere kapak to djimbon dje pille, kun 39 pela tambon we dji. Ga yenekne singare ge embe pai.