9
Jisas una 12 pela dje i, kogo omuk to awi
(Matyu 10.5-15 ne, Mak 6.7-13)
Jisas kogoye una 12 pela moi ge dji womaka, une namba awo, yembe dongall awo embe dji, ye ipo kum ke una tukne al moye ge iworo, una ke kayekaye panda moye ge, po i gun woro embe yeme! dji. God dumoye wopake kantau yendo mal ge, ye po kandja dje una awo, una ke tonda ye po i gun worne. Ye kond pine al ge wal ta i napine. Ye bulo tulba mo, kon mo, bret mo, ku moni mo, konpakna soka yenda ge ye i nawanne. Ye po dumo ta pillau djineke, una dje i numog wori dal, ye numb ge pamoye. Er pine pandaka, numb ge kere er pine. Una ye dje i numog nawori dal, ye bekle po kakene toll kill gulo woro kerne. Ye embe yene ge kambono kanne, yenekne singare ke yei mal God ke kando dje piye we dji.
Embe djika kogoye una po er dumo yemyem yei al porapora po, God kandjiye wopake dje una awo, una ke toi moi ge i gun woro awo embe yei.
Jisas moi mal King Erot kanpol natoi
(Matyu 14.1-2 ne, Mak 6.14-16)
Jisas kogo ye wani mal una kane, Jon nu pagle awi una goi ge alla aglo erwo gun pi kogo yendo we djimaka, king Erot pille nomane merke toi. Jisas kogo yemoi mal una pende kane embe dji, iwa Elaija kamasa goi ge alla aglo erwo gun pi kogo yendo we djimaka, una pende embe dji, propet ta asa goi alla aglo wo gun pi kogo yendo we dji. Djimaka king Erot pille embe dji, Jon moi ge yene nubke al kelip tollka goi ba, iwa ta wo kogo embe yendo ge una ne mal kaima wo yendo ne? dji. Une embe dje pille Jisas kanno dje pille moi.
Jisas una 5,000 kwamokna awi no kune yei
(Matyu 14.13-21 ne, Mak 6.30-44 ne, Jon 6.1-13)
10 Aposel 12 pela moi ge kogo ye wane kere, alla yem wo kogo yei mal kandja dje Jisas awi. Aumaka Jisas kambono boll yenekne mopon dje pille kambono dje i er dumo Betsaida we dji ge pi.
11 Una Jisas er pundo we djimaka, una pille Jisas pi al are po une moi al pillau djimaka, Jisas kane wopake we dje kambono awi. God dumoye wopake kantau yendo mal, une kandja dje awo, una ke toi moi ge une i gun woro awo embe yei.
12 Embe yemoi, taman pika, kogoye una 12 pela wo Jisas moi al embe dji, nono mormon al dumo manda ta nayero, ni dje worbenka, una er dumo manda yemyem ta yenda al po, kwamokna dulo i no pane we dji. 13 Djimaka Jisas embe dji, ye kwa auneke nane we dji. Ba kogoye una embe dji, no kwa merke nayero, bret 5 pela ne, pis soka yero we dji. Una merke mor, no po wal pende top to imbon ge kune nayenda we dji. 14 Iwa nambane kere kani ge iwa 5,000 moi. Jisas embe dji, ye djineke una 50, 50 dje makai to moyebe dji. 15 Kogoye una po djimaka, una ami dje moi. 16 Jisas bret 5 pela ne, pis soka yei ge amblo i kupill al kane pla woro kamang ye, ni no kwa aunden, wopake we dji. Dje awo, bret ne, pis tuklo i kogoye una awo embe dji, ye i una mor ge aune we djika, kogoye una po wal i omuk to una awi. 17 Aumaka una porapora noi, ke yei. Wal tuge moi ngando i kon basket 12 pela to puka toi.
Pita Jisas moi al ni Krais moren we dji
(Matyu 16.13-19 ne, Mak 8.27-29)
18 Kune ge Jisas yene molo, kamang yemoi. Kogoye una womaka une embe dji, una merke mor ge na una ne mal kaima moro we djinj ne? dji. 19 Kogoye una dji mal, una pende embe djinj, Jon nu pagle awi una wonden we djinj. Pende, Iwa Elaija kamasa goi ge wonden we djinj. Pende, Propet ta kamasa goi ge wonden we djinj we dji. 20 Djimaka Jisas embe dji, una embe djinj ba, ye na una ne mal wondo dje kaninj ne? dji. Pita embe dji, God, Krais dje worno nanam unakna i yem worda we dji ge ni wale wonden we dji. 21 Djika Jisas embe dji, na Krais wondo we dje una moye al dje naume! dji.
Jisas embe dji, na golo aglo erwo gun puno we dji
(Matyu 16.20-28 ne, Mak 8.31-9.1)
22 Na kandja embe djill ge God djindo pille, Juda una ngambalne pai una ne, opa gale awinj una kerman kambono ne, God lo beke awinj una wo Una Wombe moro ge mop aune. Kambono une ye ke kaima ye awo, togoye. Une golo pamoyaka, ege sokara erwo pundaka alla aglo erwo gun punda we dji.
23 Una porapora moi al Jisas embe dji, una na boll aike mopon dje piye ge, yenekne nomane paro mal amblo kal woro, yene iko pera ege ege i kake, na boll aike wo moye. 24 Una yenekne amblokun yemoye ge, goye ba, una na we dje pille we ye, kogo ye wanmolo goi dal, gun molo pamoye. 25 Una makimb al molo kog mogoi porapora kannambon dje piye ba, kambono golo pineke wal i mogir ge pak to naunda. 26 Una na we dje pille ngandjill golo, na kandja djindo mal pille ngandjill golo awi dal, are Una Wombe yem wonda kune ge, une ga pille ngandjill goya. Yene wonda ge une Ne ne, tau agelo wopake kambono tage au djinj mal ge, alla une tage au embe djindaka, wo ga pille ngandjill goya. 27 Na kandja kaima dje ye aundo, ye una pende mor ge nagoye, mor mal embe molo pamoyeke, God dumoye wopake kantau yenda mal ye kanne we dji.
Jisas gakle ta mal pai
(Matyu 17.1-13 ne, Mak 9.2-13)
28 Ege 8 pela mal embe erwo pika, Jisas kamang ye auno dje pille molo Pita ne, Jon ne, Jems dje i er makimb mekbe al pi. 29 Po molmaka Jisas kamang yemoika, yene gume djillake al djell ta mal yeika, yene konye kunomye al ge kuruwo boll ye poll dji. 30-31 Iwa Elaija ne, Mosis wo mopillka tage tage yei. Are Jisas Jerusalem po goya we dje God dji mal ge, ga kandja embe dje moi. 32 Dje molmaka Pita ne, Jems ne, Jon ou dall pamolo aglo kani, Jisas moi al tage tage yei. Iwa soka Jisas boll aike mopill ge embe kanmaka, 33 iwa soka er boll dje yepillka, Pita kandja me ta napai al ge ola dje Jisas moi al embe dji, Iwa Kerman, nono ba mopin abro. Numb asinga sokara takbon. Ni ta imbenka, Elaija ta indaka, ta Mosis inda we dji. 34 Pita kandja embe dje moika, kam kupa ta wo kambono i pakna worika, kambono kane kand goi. 35 God kupa pakna molo embe dji, ge na warna moro. Na taimane djill una moro. Une kandja djinda mal ye pillme! dji. 36 Dje kerika kambono kanmaka, Jisas yene moi. Embe yeika makimb mekbe al moi ge kere er kal woi ge, kogoye una wal kani mal, kandja ola dje nadji, ege pende molo alla are dji.
Womba ta kum ke tukiye al moi ge Jisas wo iwori
(Matyu 17.14-21 ne, Mak 9.14-29)
37 Kam tagika kambono makimb komge al moi ge kere alla er kal womaka, una merke wo makai to moi. 38 Makai to moi al ge iwa ta yau to embe dji, tisa, na warna taimane eri moro ni wo kanben. 39 Kum ke tukiye al moro ge to wordaka, yage makimb al pa dollege dje, djillake eruwe sill dje paro. Kum ke womba ye ke kaima ye awo, ola dje nakerdo. 40 Na ni kogen una moi al po djill i gun worbon dje yei, man pai we dji.
41 Jisas embe dji, ye una mor ge nomane ke pai, pillgi nadji una mor. Na ye boll ege momo moll pora dji. Ege namba namba, na ye boll imb kake pamoyo ne? dji. Ni po warin dje iwe! dji. 42 Djika iwa ge po womba dje i Jisas moi al wono dje yeika, kum ke womba tukiye al moi ge, amblo killmau to worika, womba ge kulngamb yage makimb al toi. Jisas kane embe dji, kum ke womba tukiye al ni moren ge, er piye! dji. Djika kum ke ge er pika, womba kiwa moi, Jisas i ne awi. 43 God yembe dongall pai pille womba kiwa moi ge una kane aya dji.
Jisas namba 2 taim nanam togoye we dji
(Matyu 17.22-23 ne, Mak 9.30-32)
Jisas kogo porapora yei mal, una kane aya dje molmaka, Jisas kogoye una moi al embe dji, 44 na kandja djindo ge ye pillgi dje molme! Una wo Una Wombe dje ipo kundayem una aglene al worne we dji. 45 Jisas kandja embe djika, kogoye una pillpol nato molo, pille ine kune nayei. Kandja ta djimbonka Jisas kandja me dje no aunda dje pi ba, kambono kand golo nadji.
Una ta molo wekle worda ge ne mal moya ne? dji
(Matyu 18.1-5 ne, Mak 9.33-37)
46 Jisas kogoye una yenekne molmaka, ta yemolo embe dji, na iwa kerman moro we djika ta, man, na iwa kerman moro we djika embe dje gingmang amblo moi. 47 Kambono nomane embe paika, Jisas kane womba kembis ta i dambe al wori moika, 48 une embe dji, una na we dje wopake pille womba kembis moro ge djembon to aune ge, nanam djembon to awinj. Una na djembon to awinj ge, na dje wori woll iwa djembon to awinj. Ye una kambono mor al ge iwa ta yene kandjiye naparo ge, une iwa kerman moro we dji.
Una nono ke nakani dal, nono ye nambon una moye
(Mak 9.38-40)
49 Djika Jon Jisas moi al embe dji, Iwa Kerman, no kanpin iwa ta ni kandjin al kum ke una tukne al moi ge, dje woro moi, ba iwa ge nono boll nawani, no po man djipin we dji. 50 Jisas embe dji, ye man nadjine. Una ye, ye ke ye naune ge, ye epilene mor we dji.
Dumo Samaria una Jisas mop awi
51 God Jisas i yem kupill al worda ege manda yeika, Jisas nomane taimane paika Jerusalem puno dje pi. 52 Une dumo ta puno dje yei al, une dje worika una er wekle po dumo Samaria une wo numb ta panda al ge kambono amblokun yembon dje pi. 53 Jisas er Jerusalem puno dje yei mal Samaria una kane man dje, no boll napamben we dji. 54 Jems ne, Jon soka Jisas moi al embe djipill, Iwa Kerman, no soka djimbollka God wamo to kal wordaka, kambono do sege yene we djipill. 55 Ba, Jisas kane ake to molo kerse dji. 56 Djika kambono une boll aike er tambiye ta pi.
Nono Jisas boll kondwe wanbon mal
(Matyu 8.19-22)
57 Kambono po kondwe tambiye pumaka, iwa ta Jisas moi al wo embe dji, ni dumo porapora ben al ge, nono aike er boll we dji. 58 Jisas embe dji, doa ka numbine yero ba Una Wombe panda numbiye nayero we dji. 59 Iwa ta wo moika, Jisas embe dji, ni wombenka nono aike boll we dji. Ba iwa ge embe dji, aike boll ba, na nena gull to pagle are wono we dji. 60 Jisas embe dji, una gor una yenekne ipo gull tane. Ni po God dumoye wopake kantau yendo mal, kandja dje una aumben we dji. 61 Iwa ta wo embe dji, Iwa Kerman, na ni boll aike wono ba, na po nena mana dje wopake ye awo are wono we dji. 62 Jisas embe dji, wal gume ambro una punda al kando, kane mop to wori dal, God dumoye wopake kantau yendo al po kogo yenda kune nayendo we dji.