23
Una Jisas dje ipo Pailat moi al kot ye awi
(Matyu 27.1-2 ne, 27.11-14 ne, Mak 15.1-5 ne, Jon 18.28-38)
Iwa kerman kambono Jisas dje ipo iwa Pailat moi al kot ye awo embe dji, no Juda una Jisas no nomane to ke ye aundo. Ku takis gapman iwa kerman Sisa moro al ye naume djindo. God iwa kerman king Krais dje worno nanam unakna i yem worda we dji ge nanam wale woll moro we dje wando we dji. Djimaka Pailat Jisas moi al embe dji, Juda una mor ge ni kingne moren mo? dji. Jisas ge wale, ni kune djinden we dji. Djika Pailat una merke moi ne, opa gale awi una kerman moi al embe dji, na kando, une ale ta nayei we dji. Kambono man dji, une ge asa distrik Galili kogo kindja ye wane po, dumo Judia yemyem po kandja dje una nomane to ke ye awo, alla er ba woi we dji.
Una Jisas dje i King Erot moi al po kot ye awi
Kambono kandja embe dji ge Pailat pille embe dji, iwa ge dumo Galili iwa moro mo? dji. Djika Pailat pi Jisas dumo Galili iwa moro we djimaka Pailat embe dji, pora, king Erot dumo Galili kantau yemoro pille, ye Jisas dje ipo Erot moro al pineke, une kot piya we dji. Kune ge Erot wo manda Jerusalem moika kambono Jisas dje i une moi al pi.
Po molmaka Erot Jisas kane wo kerman pi. Asa une Jisas nakani. Jisas kogo yei mal Erot pille molo, Jisas wal dongall ta yenda kannoba dje pille moi. Erot kandja merke dje Jisas awi ba, Jisas kandja wulle ta dje yem nawori. 10 Opa gale awi una kerman ne, God lo dje awi una kot ninga dje ye Jisas aumaka, 11 Erot yene ami una boll Jisas kane poye, bakalo awo, kon momo wopake ta iwo Jisas woro awo, alla une dje i yem Pailat moi al pi. 12 Asa Erot ne, Pailat soka kundayem yem mopill ba, alla kune ge soka ellne tukne taimane yei mopill.
Pailat Jisas togolme! dji
(Matyu 27.15-26 ne, Mak 15.6-15 ne, Jon 18.39-19.16)
13 Opa gale awi una kerman ne, Juda una kerman ne, una merke moi ge Pailat djika kambono er womaka 14 une embe dji, ye Jisas dje i na moll al wo embe dji, une kandja dje awo, una nomane ye ke ye awo embe yendo we dji ba, ye nalene al na kandja dje une awill, alla na kanill une wal ke ta nayei. Ye kandja djinj mal ge na nakando. 15 Na kanill mal Erot embe kani, man pai, une Jisas dje i yem na moll al woi. Na une ke ta yenda togoyo dje kanill ba, une ke ta nayei we dji. 16-17 Na djinaka ami una wo ka pirngangill to worneke, une bolo er orko pundaka kot pora djinda we dji.
18 Une kandja embe dji ba una merke moi ge kuntaimane yau kerman to embe dji, Jisas togole! Iwa Barabas kaye pamoro ge ni dje orko wore! dji. 19 Iwa Barabas we dji ge asa une Jerusalem molo una gapman boll kunda ye, una togoi pille, una po une to kaye wori pamoi. 20 Una merke moi al Pailat Jisas dje orko worno dje kandja alla dji ba, 21 una man dje pille yau to embe dji, Jisas iko pera al nil togole! dji. Alla nil togole! dje embe yei ba, 22 Pailat asa kune soka kandja dji kandja alla dje embe dji, Jisas ke namba mal yei? Na kando, une togoyo mal ke embe ta nayei. Na djinaka na ami una wo ka pirngangill to worneke, na dje orko wornaka er punda we dji. 23 Une kandja embe dji ba, una yembe yemolo, yau kerman to embe dji, Jisas iko pera al nil togopen we dji. Kambono kandja yembe ye embe djimaka Pailat kapla we dji. 24 Kambono kandja yembe ke ye dji mal pille Pailat Jisas nil togolme! dji. 25 Una kandja dji mal pille iwa kunda ye, una togolo wane po kaye pamoi iwa ge Pailat dje orko worika er woika, una kandja dji mal pille, Pailat yene ami una moi al embe dji, ye Jisas ipo nil togolme! dji.
Jisas iko pera al nil toi
(Matyu 27.32-44 ne, Mak 15.21-32 ne, Jon 19.17-27)
26 Ami una wo Jisas dje i er Jerusalem orko bon dje yemaka, dumo Sairini iwa Saimon we dji ta moi ge er Jerusalem pakna wono dje yei. Ami una Jisas iko pera kake iwi ge Saimon kake i punda dje pille i aumaka, une kake i Jisas mopiye al pi. 27 Una merke Jisas mopiye al pumaka, ana pende pakna molo yau to, kimb kallngane yemaka, 28 Jisas kane ake to embe dji, ye Jerusalem ana mor ge, na we dje pille kimb nayene. Ye yenekne ne, wombane mor ge ye pille kimb yene. 29 Na kandja djindo ge me embe mal paro. Kumaike sale ege ke ta yendaka una wo embe djine, ana womba nakur ana mor ge ne, ana womba am nawi ana mor ge ne, ana komdjill porapora mor ge wopake moye, kambono muk dje seke er pine ge kune yenda we djine. 30 Kune ge una gaklene ngembill kanan golo djimbon dje pille kamkimb panda al embe djine, ye gur dje kal wo no to bi dje kerme! Makimb komge paren ge wo no to bi dje, pel ye kerne we djine. 31 Iko gun moro ba una wo embe yenj ge, are iko gorowill yenda poke, kerawa yene paro we dji.
32 Ami una Jisas dje ipi ge ke yepill iwa soka Jisas boll aike togopon dje ipi. 33 Ipo dumo ta kandjiye una ngambalne yembe we dji yei al po, Jisas iko pera al ge nil to pagi. Iwa soka ge ta i Jisas agle woto woro nil to pagle, ta i agle darto woro nil to paglmaka, Jisas yene pakna nil to wori pai. 34 Une pamoi ge kamang embe yei, Nena, una wo embe yenj ge pillpol natonj. Na ye ke ye awinj ge ni kere aumben we dji.
Ami una ge Jisas koniye kunomiye ge una taimantaiman dje ine mal pille tukye gakle mal wori. 35 Wormaka Jisas nil to pagi al ge una kanmolmaka, una kerman kambono Jisas kandjiye amblo embe dji, God dje wori woi iwa Krais ge une kaima moi dal, yene yemolo una amblo pille dje awo wani mal, yene amblo pille dje erwo pundabe dji.
36 Jisas pamoi al ge ami una bakalo awo, nu wain kiwa iwo une nonda dje awo 37 embe dji, Juda una kingne kaima mon dal, ni nenem amblo pille dje awo, erwo piye dji. 38 Jisas iko pera al nil to pagi pai ngambale al plakill ge una pepa bolo pagle embe dji, une moro ge Juda una kingne moro we dji. 39 Una soka iko pera al nil to pagi ge age ta Jisas bakalo awo embe dji, God dje wori iwa Krais ge ni kaima mon dal, nenem amblo pille dje, alla no soka para amblo pille dje aumben we dji. 40 Djika age ta kandja awo embe dji, ni God kandye nagoren mo? Une imb kakdo ge ni para kakden ba 41 kot dji mal ge kune yendo. Nono singare yepill ge gopoll mal yepill ba, une ge ke ta nayei we dji. 42 Une kandja embe dje kere Jisas pai al embe dji, ni dumen wopake kantau yemben kune ge, ni na pille nakerben we dji. 43 Djika Jisas embe dji, na kandja kaima dje ni aundo, ipon manda ge nono aike paradais mopoll we dji.
Jisas goi
(Matyu 27.45-56 ne, Mak 15.33-41 ne, Jon 19.28-30)
44-45 Olpa nale ge 12 oklok yeika dumo ge emill ye pa pika 3 oklok yeika alla au dji. Lotu numb kerman numogto allap ta kolo pagi ge, yene ball dje soka yei. 46 Jisas kandja kerman dje embe dji, Nena, na nomana ge ni aglen al wordo we dje kere goi. 47 Goika ami iwa kerman ta moi ge kane, God kandjiye amblo pla woro embe dji, iwa goro ge une wopake moi iwa, une goya singare ke embe ta nayei we dji. 48 Jisas togoi mal una kanbon dje pille wo makai to moi una ge, ellne tukene ke yeika, yenekne aglene ge i gonne al to, er yem yenekne numbine al pi. 49 Jisas togoi ge yene ye noi una ne, dumo Galili ana pende une boll aike wani ana ge, porapora wo yepall ta ellke molo kanmoi.
Jisas goi ge una ipo kumur al gull toi
(Matyu 27.57-61 ne, Mak 15.42-47 ne, Jon 19.38-42)
50-51 Juda una kerman Jisas kot ye awi kambono ge, agane ta pakna molo man dji, iwa ge kandjiye Josep. Une ge distrik Judia paknato dumo Arimatea iwa. Une iwa wopake molo, God dumoye wopake kantau yenda ge une pille tau moi. 52 Une po Pailat moi al embe dji, Jisas goi iko pera al paro ge na ipo gull tano we dji. Iwa Pailat, kune, ipiye! dji. 53 Djika une po Jisas golo pai ge i kal woro, allap kuruwo ta were, ipo kumur ta una wallko wori kiwa yei al Jisas ipo gull toi.
54 Kumaike Sabat yenda pai pille, Juda una lotu yembon dje pille wal amblokun yemoi. 55 Josep Jisas gakle ipo gull to pagi al ge dumo Galili ana kambono Jisas boll aike woi ge po kani. 56 Gull to pagika, ana kambono er yem numbine al po marasin ne, kopong wel mirang wopake yei wal iwo makai to moglo, i po Jisas goi gakle al kopong ye aumbon dje pille yemoi. Ege Sabat yeika Mosis lo dji mal pille kogo nayei, kiwa moi.