9
Jisas gakle ta mal yei
(Matyu 17.1-13 ne, Luk 9.28-36)
Jisas embe dji, na kandja kaima dje ye aundo. Ye una mor ge nagoye. Mor mal embe moyeke God yembe dongall pandaka, yene dumoye wopake kantau yendo ge ye ombine dje aunda kanne we dji.
Ege 6 pela yei pora djika, Jisas Pita, Jems ne, Jon boll dje i er pla makimb mekbe al pika, yenekne molo kanmaka Jisas gakle ta mal yei. Yene konkunom yei al olpa to au djindo mal embe kaima yeika, kuruwo boll ye poll dji. Una makimb al ta molo konkunom was yene ge kune nayenda. Kogoye una kanmolmaka, una soka asa gopill iwa Elaija ne, Mosis wo mopillka, Jisas boll aike molo kandja dji. Djimaka Pita Jisas moi al embe dji, tisa, nono ba mormon ge abro. Ni pora we djimbenka no numb asinga 3 pela takbon, ni ta imbenka, Elaija ta indaka, ta Mosis inda we dji. Pita kandja embe dji ge une kand golo, kandja me napai kandja dji. Embe yeika kam kupa ta wo kambono i pakna wori. Kupa paknato una ta kandja dje embe dji, ge na warna kaima moro, na wopake kane, wopille aundo. Une kandja djinda mal ge ye pillme! dji. Ola dje yene kogoye una kane yemyem woro kani una ta namoi, Jisas taimane moi.
Embe yeika yenekne makimb mekbe al moi ge kere er kal wo molmaka, Jisas iwa 3 pela moi al embe dji, ye makimb mekbe al wal kani mal ge nadjine. Una Wombe asamoll golo aglo erwo gun pundaka, ye are kandja ge dje una aune we dji. 10 Une kandja embe dji ge, kambono wal kani mal dje pene nawori. Yenekne kandja dje pille embe dji, Jisas na golo aglo erwo gun puno we djindo ge kandja me namba mal paro ne? dji.
11 Yene kogoye una wo Jisas moi al embe dji, God lo dje awinj una embe djinj, iwa Elaija goi ge asamoll aglo er yem wondaka, Krais ge are wonda we djinj. Ge namba yei pille djinj ne? dji. 12 Jisas embe dji, kandja djinj ge kandja kaima djinj. Elaija asamoll wo wal porapora ge amblokun yenda. Ba Baibel kandja bolo pagi ge, namba yei pille dji? Baibel embe dji, Una Wombe imb merke kakdaka una wo dje ke ye, ye ke ye aune we dji. 13 Jisas embe dji, na kandja dje ye aundo, Elaija woi pora dji ba una yenekne nomane pai mal pille wo ye ke ye awi. Baibel kandja dje wori pai mal pille embe yei we dji.
Kum ke ta womba tukiye al moi ge Jisas wo iwori
(Matyu 17.14-21 ne, Luk 9.3-43)
14 Jisas kogoye una 3 pela boll er kal woi. Wo kani yene kogoye una pende molmaka, una merke wo i pakna wormaka God lo dje awi una boll nonga dje moi. 15 Jisas woika, una merke moi ge kane gok dje Jisas woi al muk dje wo djembon toi. 16 Jisas kogoye una moi al embe dji, ye God lo dje awi una boll nonga djinj ge naral wal pille djinj ne? dji. 17 Djika una merke pakna moi ge iwa ta embe dji, tisa, na warna ge kum ke tukiye al moraka, kandja nadjindo. Na une dje i ni mon al wondo. 18 Ege merke kum ke ge wo une i pup to makimb al wordaka, une djillake eruwe tondaka, kasmane koglo, kake agle djillik dje paro. Na ni kogen una djill i gun worbon dje yei, man pai we dji.
19 Djika Jisas pille una merke moi al embe dji, ye una mor ge pillgi nadji paro. Na ye boll ege namba namba imbne kake pamoyo? Ni po womba ge dje iwe! dji. 20 Womba ge dje iumaka, Jisas pika kum ke ge kane, ola dje yeworika womba yage makimb al to, djillake al eruwe sill dje paika, akemake to, kake agle djillik dje pai.
21 Jisas kandja dje womba ne moi al embe dji, womba ke embe tondo ge ege namba namba tondo ne? dji. Womba ne moi ge embe dji, womba kembis moi poke ge ke embe to pa woi, ipon tondo. 22 Kun merke kum ke wo womba to wamo al woro, to nu al woro, togoyo dje yendo. Ni wal ta yemben kune yenda panda, ni no wandill golo awo, amblo pille dje aumben we dji. 23 Djika Jisas embe dji, na iworno kune yenda panda we djinden ge namba yei pille djinden? Una ta pillgi dji dal, wal porapora yenda kune yenda we dji. 24 Djika womba ne ge, ola dje yau to embe dji, na pillgi djindo ba ta djino kune nayendo, ni na amblo pille dje aumben we dji.
25 Djika Jisas kani una merke muk dje kanbon dje manda womaka, une kum ke dje woro embe dji, ni kum ke womba djillake ne, kamale amblo pel djinden ge erwo piya! Ni er yem wo womba tukiye al ge napiye! dji. 26 Djika kum ke ge yau to womba amblo killmau to kere pagle, erwo pika womba kiwa moi. Une goi mal embe paika, una merke embe dji, womba kaima goro we dji. 27 Embe dji ba, Jisas womba agle amblo i pla worika womba aglo moi.
28 Are Jisas er numb al pika, yene kogoye una womaka yenekne molo embe dji, no namba yei pille kum ke womba tukiye al moi iworbon kune nayei ne? dji. 29 Jisas embe dji, kum ke embe mal mor ge una kamang ye God auneke wor pine, man panda, wor napine we dji.
Jisas alla namba 2 taim na golo aglo erwo gun puno we dji
(Matyu 17.22-23 ne, Luk 9.43-45)
30-31 Jisas kogoye una boll dumo moi al kere er distrik Galili pakna po wani. Une kogoye una moi al kandja dje awo moi pille, una dje djine dje pille seke wani. Une embe dji, Una Wombe dje ipo una auneke, ga togolo pagiyeke, ege 3 pela erwo pundaka, une aglo erwo gun punda we dji. 32 Dji ba, kogoye una kandja dji ge napi. Ga dje pupon dje yei ba kand goi nadji.
Una ne mal molo er wekle pinj?
(Matyu 18.1-5 ne, Luk 9.46-48)
33 Jisas kogoye una boll er dumo Kaperneam wo pillau dji. Er numb al po molmaka, Jisas wo embe dji, kondwe wopin al ge ye yenekne kandja namba we dji ne? dji. 34 Jisas embe dji ba kambono kond tambiye woi ge yenekne nonga dje, una ne mal iwa kerman moya ne? dje woi. Ge pille yenekne ngandjill golo kandja dje yem nawori. 35 Jisas kane ami dje molo kogoye una 12 pela dji womaka une embe dji, una er wekle bon dje yei dal, er are kaima wone, una porapora nune kogone ye aune we dji. 36 Jisas djika womba ta woika, kogoye una moi al dji pakna woro, yene womba kagle molo embe dji, 37 una na we dje wopake pille womba mor mal embe djembon to awi dal, nanam djembon to awinj. Una na djembon to awi dal, ge na dje wori woll iwa moro ge djembon to awinj we dji.
Una ellne kumbso nono nawi dal nono ye nambon una moye
(Luk 9.49-50)
38 Jon wo Jisas moi al embe dji, tisa, no kanpin una kum ke tukne al moi ge iwa ta po ni kandjin al iwori ba, iwa ge nono boll nawani, no po man djipin we dji. 39 Djimaka Jisas embe dji, ye man we nadjine. Una na kandjina al kogo dongall ta yei dal, are ola dje nanam we dje pille kandja ke dje naune. 40 Una nono ye ke ye nawi dal, ge nono ye nopin una mor. 41 Na kandja dje ye aundo, una wo, ga Jisas wombaye mor we dje, nu kap kolo iwo awi dal, ga top yero ge kaima ine, er take dje napunda we dji.
Singare ke panda ge una nomane to ke yenda
(Matyu 18.6-9 ne, Luk 17.1-2)
42 Jisas embe dji, womba ta na boll pillgi djindaka una wo kamale taneke womba ge na kandjina keri dal, ku kerman tumblo i ga nubkane al kaye kolo pup to nu solwara al worneke nu no goye ge, ngembill kembis goye. God tonda ge to djerpall ye kerda.
43-44 Ni aglen yewordaka ni singare ke ta yen dal, kelip to seke worben. Aglen taimane pandaka, ege ege gun molo pamopen ge wopake mopen. Ba alla, ni aglen soka aike pandaka, i wamo do nagomdo al worne ge wopake namopen.
45-46 Ni kaken yewordaka ni singare ke ta yen dal, kelip to i seke worben. Kaken taimane pandaka gun molo pamben ge wopake mopen. Ba alla, ni kaken soka aike pandaka, i wamo al worne ge wopake namopen we dji.
47 Ni nalen yewordaka ni wal kane singare ke ta yen dal, nalen polo i seke worben. Nalen taimane pandaka God dumoye wopake kantau yendo al er pakna ben ge wopake mopen. Ba alla, ni nalen soka aike pandaka, i wamo al worne ge wopake namopen. 48 Wamo do paro ge kaima nagomda. Una golo er pakna pi dal, kimkiyaka gaklene al tundo no pa pundaka pora nadjinda.
49 Una ap woro opa gar mal embe, God wamo tondaka una porapora dane. 50 Ap ge wal wopake, ba djugo nayei dal, ye namba yeneke alla djugo yenda? Man, yene kune nayendo. Una ap worinjka kwamokna al pundaka nonjka djugo yendo mal embe, ye una boll ami dje wopake moye we dji.