1 FG 25.12; 25.25Mbe kama shogiap, nza sarigim, nza kema ndigap, Itari fhain vui. Nza vuim, mbe Por gum ana phorga phena tɨvanen ki gumgi mbari, mbe mbe ndi kema suegap, mbe ndi mba ntari ga mbui gɨɨtɨvi gari gɨmatɨva pana mbe farve khɨngi. Mba gɨmatɨv, ana 100 gɨɨtɨvi gari gɨmatɨva pan ma. Ana zɨ Zurius, ana Sisaran ntari ga mbui gɨmatɨva mbe ma. aPor Zerusareman ndagi tugen Ruk vhɨra ana phorgap ndagi. Ndu FG 16.10 ki kameŋ ganɨri. Ndu vhɨra, FG 21.17 ganɨri. Por Zudia thav, Roman verim, Ruk vhɨra wom taagiap ana phorgap vergi. 2 FG 19.29Nza mba fomaŋgia ndai kem, ana kha ŋgu bakɨmen kem ma, Adramitium. Mba kem, ana kha Esia fhain ki ŋguir sari, ana nta phogɨv naan za mbui. Nza mba kema ndigap, maaŋ thav ndai. Nza ndaim, Tesaronaika guma Aristarkus, ana Masedonia fhaiŋ guma ma, ana vhɨra nza phorga ndai. 3 FG 24.23Nza ndaim ra vhɨzgim, nza harigi ra hɨgim, nza vov, Saidon ŋgu bakɨme phorgi. Nza maaŋ phorgap, Zurius tɨvar vhuun Por ga mbuav, ana khɨrigim, ana vov, won kɨvntogi garav mben han mba gu bigi ndi. 4 Nza Saidon phorga kegap, maaŋ Saidon thav, siga wari vuim, bɨɨŋbɨɨŋ kɨvgia nza ndiga vuim, kem thav, nza khɨgap Saiprus rɨgɨkɨrige zɨn kɨrar hɨgap ndai. 5 Nza nda vov, Sirisia gu Pamfiria fhain mbasɨga bakɨme shoga nda vov, zumgum nza vov, Risia ŋgu bakɨme fhain Maira ŋgu bakɨme phorgi.

6 Nza vov maaŋ phorgap, mba ntari ga mbui gɨɨtɨvi gari gɨmatɨvar pan, ana Areksandria ŋgu bakɨmen kema gari, ana phorga kegap, Itarin naan zav mbui. Ana Itarin naan zav mbuim, ana mbaram nza nzuaim, nza mba zegi kema thav vov, fov, mba keman maaŋgi. 7 Nza fov, mba keman maaŋgiap ndai. Nza ndaim, bɨɨŋbɨɨŋ guigira kɨvgiap nza daim, mba kem mbarara ndaim, rari mbari vhɨzgi. Mba keman ŋgari gumgi khaŋ tɨgap ŋgarav, nza nda vov, Nidus ŋgu bakɨme han mbaim, bɨɨŋbɨɨŋ maaŋ nza thɨvigim, nza naangen mbovara thav, wari vov, Krit rɨgɨkɨrigen zɨn kɨrar mueŋ nderen Sarmone nɨmane gaara tɨga ndai. 8 Mba keman ŋgari gumgi, mbe khaŋ tɨgap, ŋaara mbatɨga mbuav, nza Krit mbasɨk taaŋra tɨgap wari ndai. Nza nda vov, zumgum mbe kha zɨn rɨgi ŋanen hegi, Mbɨn Kaman Vhuuaeŋ. Mba Mbɨn Kaman Vhuuaeŋ Rasea ŋgu bakɨmen han ki.

9 Rari vhɨrvera vhɨzgim, Zudaiŋ Fhe Bakɨme mbe muuŋgi tɨvi mbatɨgi vhɨzgi ne nzuav, mbe Zudaiŋ ne ndɨkndɨgap, mbe thamthagi tuga bakɨme vhɨra vhɨzgim, mbasɨk phuri guigira mbatɨgi, maaŋ muuŋgiap Por khaŋ mbe nzuai,bKha tuga bakɨme, ana Fhe Bakɨme mba gumgi gu mbigi muuŋgi tɨvi mbatɨgi vhɨzgi tuk ma. Ndu Wok Pris sapta 23.26-32 kegɨp ganɨ ŋgɨp ves. Mba tugivigen bɨɨŋbɨɨŋ bakɨme Mediterenian mbasɨga bakɨmen khavi tugivige ma. Mba tugivigen, ŋkee rui fhu. 10 FG 27.22“Nde kha gumgi, nde na mbarara. Gu kaŋgi, nza ntige khaŋ thav ŋgɨrga, nza guigira tuga mbatɨga ndigirga. Nza tuga mbatɨga ndiv, bigi vhɨrve fusuegɨrga. Nza kha ndiga vui bigi, nta nduarira mbar rɨrim, kem vhɨra nduara mbatɨgirga tuktɨgi fhuvara, nza vhɨra mbatɨgirga.” 11 Por maaŋ nzuaim, mba ntari ga mbui gɨɨtɨvi gari gɨmatɨva pan, ana Por nzuai kameŋ mbararagi fhuvara. Ana mba kema shɨman suigi guma gum mba kema namkam, ana mani ndɨkndɨga zɨn vui. 12 Mbe mba phorgi mbɨn kameŋ, ne bɨɨŋbɨɨŋ zorga ki mbɨn kameŋ fhuvara. Maaŋ muuŋgiap, mba keman ki gumgi vhɨrve, mbe wari tɨga nzuav, mbe mba mbɨn kameŋ thav, wari ŋgɨr za mbui. Mbe khueŋ vuzvugi, nza maaŋ muuŋgip tuktɨgɨrga, nza ŋgɨp, Finiks mbɨn kameŋ phorgɨp, nza nen kɨv, bɨɨŋbɨɨŋ ganɨnga. Finiks mbɨn kameŋ, ana Krit rɨgɨkɨrigen muen saut fhain ra veri fhain mbarav ki.

13 Mbe mbɨn kama vhuueŋ kim, mba saut fhain bɨɨŋbɨɨŋ khavgi, mba fhain bɨɨŋbɨɨŋ kɨvgi fhuvara. Maaŋ muuŋgiap, mbe khueŋ ndɨkndɨgi, “Nza nzerara ŋgɨp, mba nzuai mbɨn kamen ŋgɨgɨrga.” Mbe maaŋ suaŋgiap, aŋka ŋgɨrga kema khɨngiap, wari Krit mbasɨk taaŋra tɨgap, wari vui. 14 Mbe vuim, tuga tɨvaneŋra bɨɨŋbɨɨŋ bakɨ guarara khavgi. Mba bɨɨŋbɨɨŋ, mbe kha zɨn ana rɨgi, Not fhaiŋ bɨɨŋbɨɨŋ ma. Mba bɨɨŋbɨɨŋ Krit rɨgɨkɨrigen mueŋ nderen kega zi. 15 Ana zav, khɨrɨv, kha kema sav, ana mbui. Mba keman ŋgari gumgi, mbe kema togɨp, wari taagip ŋgɨr za mbui, mbe tuktɨgi fhuvara. Mbe maaŋ muuŋgia thav, fhura mba bɨɨŋbɨɨŋ garim, ana mba kem sav, ana ndiga vui. 16 Bɨɨŋbɨɨŋ mba kema ndiga vuim, nza vov, saut fhain rɨgɨkɨra bisaŋ maneŋ, mbe kha zɨn ne ga rɨgi, Kauda, nza ne han vui. Nza ne han vov, ne vhen vuim, ne mba bɨɨŋbɨɨŋ tuav puigi. Nza mbaram, mba kema bisaneŋ nza ŋaara mbatɨga mbuav, ne ŋgɨrga kema bakɨme han zi. Nza ana ŋgɨrga, kema bakɨme gaar zɨgim, mba keman ŋgari gumgi mba kema bisaneŋ ŋgɨrga kema bakɨme ndarav, mpiiŋ ndigap ana kav, ana zɨri. 17 Mbe ana kav, ana zɨrgiap, mbar hegap, harigi mpiiŋ ndigap, mbu kema bakɨme piiaŋ rugap, mueŋ hɨgap, mbaram mba kema bakɨme kav, ana zɨri. Mbe khueŋ nzuav mbe maaŋ muuŋgirga, mba kem shɨrav mbasɨk ŋgirgɨrga fhu. Mbe vhɨra khuen rivgi, mbe ŋgɨv kɨv, Afrika fhaiŋ kɨtɨgar mbasɨga rɨgar khɨɨnan ndarga, mbe maaŋ muuŋgia vhɨra mba keman sher, mbe ana fhɨrgi. Mbe mba kema sher fhɨrgim, bɨɨŋbɨɨŋ nduara mba kema ndiga vui. 18 Mba bɨɨŋbɨɨŋ gum mbasɨk phuri guigira kɨvgia zav, nza sim, mba mɨtimanera mba keman ŋgari gumgi, mbe hegap, mba keman ki bigi mbari, mbe nta fo mbasɨga sui. 19 Mba bɨɨŋbɨɨŋ gum mbasɨk phuri mbara muuŋgiap kim, ra phuni vhɨzgim, khegenen mba keman ŋgari gumgi, mben ndɨkndɨgi guigira mbe mbatɨgi, mbe thav wari wo farira mba keman sher gu bigi, mbe nta fuasui. cMbe kha fhain tuituigiap Grikin kama kaŋgi fhuvara.

20 Mbe nta fuasuav, rari vhɨrve vhɨzgim, nza za khaŋ nzuai, “Nza rari vhɨrver, nza ran ŋaar gum ŋkaan ŋaari gangi fhuvara. Kha bɨɨŋbɨɨŋ bakɨme vhɨra nza safui. Maaŋ muuŋgiap, nza wom khaŋ suanga fhu, ‘Nza nzerara kegɨrga.’ Zakɨra fhuvara! Nza ndɨkndɨgi, nza za mbatɨgirga.”

21 Mbe rari vhɨrver, mbe the mba thaneŋ mbegi fhuvara. Maaŋ muuŋgiap, Por zumgum khavgiap, mbe rɨgar thɨgap, khaŋ mbe nzuai, “Nde kha gumgi, nde maaŋ muuŋgiap gu nzuai kameŋ zɨn vov, nza Krit rɨgɨkɨrigera kakake, kha kem mbatɨgeŋ ntɨɨŋ, nza vhɨra bigi thari fuasuege ntɨɨŋ. 22 FG 27.10; 27.31Gu ntigem khaŋ muuŋgia tɨga nde nzuai, nde gori taagip thuuri ga regɨri. Nza guma thevi vhɨzgirga tuktɨgi fhuvara, kem nduara mbatɨgirga. 23 Dan 6.16; FG 23.11; Ro 1.9Gu Fhe Bakɨme ŋaara mbui guma ma. Gu vhɨra ana guma ma. Gu gurum ŋkoran Fhe Bakɨme enser mbe garim, ana nan hɨgap, na han thɨgi. 24 FG 23.11Ana na han thɨgap, khaŋ na nzuai, ‘Por, ndu rɨvɨ thari. Ndu ŋgɨp, Sisar nɨman thɨgɨri. Ndu mbarara. Fhe Bakɨme tɨvar vhuuŋra ndu mbui. Ndu phorga mba keman ki gumgi, mbe vhɨzgirga tuktɨgi fhuvara.’ 25 Ro 4.20-21; 2 T 1.12Mba Fhe Bakɨme enser maaŋ na suaŋgi. Maaŋ muuŋgia, gumgi, nde gori taagip thuuri ga regɨri. Gu Fhe Bakɨme khothɨgi, ana mba na suaŋgi bigi, nta ana mba na suaŋgi bunira zɨn ŋgɨgɨp, hɨgɨrga. 26 FG 28.1Kha kem, bɨɨŋbɨɨŋ ana ndigi ŋgɨp, rɨgɨkɨra thige phorgɨrga.”

27 Nza maaŋ Mediterenian mbasɨga bakɨme, nza fhura bɨɨŋbɨɨŋ nza ndigap, ana shoga vui. Mba maaŋ, ana nzan 14 maaŋ ma. Nza mba maan fhura anan vui. Nza fhura anan vuav kav, mba keman ŋgari gumgi, mbe gari maaŋ rɨgar vov phɨɨŋ ndim, mbe khueŋ ndɨkndɨgi, “Nza gaa han mbai thi?” 28 Mbe mba ndɨkndɨga muuŋgiap, mbaram mbɨn mpari panpana ndi khɨngim, ana vergi. Mbe khueŋ kaŋgi zav, mbɨ kogira ki o, nza gaar han mbai. Mbe mba panpan ndi khɨngiap, garim, ana 40 mita thɨgi. Mbe gangia thav wari kim, kem maneŋ sɨga mpeeŋgera vugim, mbe wom mba panpana ndi khɨngi. Mbe ana ndi khɨngiap ana garim, ana 30 mita thɨgi.

29 Ana 30 mita thɨgim, mbe khuen rivgi, kha kem ŋgɨv kɨv, ŋkɨɨr ndav, za sharerɨgɨrga. Mbe ne rivgiap, mba fethɨgi aŋkari, mbe za nta ndi, kema zɨn kɨra mbugu suegi. Mbe nta ndi suegap, ra vhemkora shɨrargeŋ nzuav kaav, khaŋ nzuai. 30 Mba keman ŋgari gumgi, mbe mba kema thav ŋgegɨrga tuavi ndi gari. Mbe maaŋ muuŋgiap mpiin mba kema bisanen fegap, ana ndi mbarigim, ana taagia mbɨn verim, mbe puskarav, mbu kema nɨman ki aŋkari ndi sur zav mbui. dRuk kha gava khera ana kha mpari mpuvenin Poran hɨgi bigi bun nza suaŋgi fhuvara. Mbe gumgi mbari khueŋ ndɨkndɨgi, mbe Romiŋ Por fhɨrgim, ana vov, harigi ŋguir vov, Fhe Bakɨme buni vhuuiŋ bun nzuai. Mbe gumgi mbari kha ndɨkndɨga mbui, mbe Por shogim ana rimgi.

31 FG 27.22Mbe maaŋ mbuim, Por khaŋ mba ntari ga mbui gɨɨtɨvi gari gɨmatɨva pana nzuav, vhɨra khaŋ mba ntari ga mbui gɨɨtɨvi ga nzuai, “Kha gumgi kha keman kɨ tharga, nde vhɨzgirga.” 32 Por maaŋ nzuaim, mba ntari ga mbui gɨɨtɨvi hegap, mba kema bisanen fegap, ana ndi mbaim, ana veri mpiiŋ, mbe nta shogap, nta gorgim, mba kem mbasɨge rɨgim, mbasɨk phuri za ana ndiga vui.

33 Mba kema bisaneŋ mbasɨk phuri ana ndiga vugim, ra naan za mbuim, Por mbaram kaman mba keman ki gumgi ga ndɨɨi. Ana mbe mban mbɨrgeŋ nzuav, ana mba kamen mbe nzuai, “Nde tuga mpeeŋra nden gori nde mbuim, nde mba mbegap ki fhuvara. Nde mba thav fhura kim, phɨk bavira fethɨgi rari vhɨzgi. 34 1 Kin 1.52; Mt 10.30; Ru 12.7Gu maaŋ muuŋgiap khaŋ tɨgap nde nzuai, nde mban mbɨri. Mba ŋkasŋkar nden nɨɨnga. Nde mbarara! Nde thaneŋ mbatɨgirga tuktɨgi fhuvara. Nde za nzerara kɨrga.” 35 Mt 15.36; Zo 6.11; 1 T 4.3-5Por maaŋ mbe suaŋgiap, mbaram viktuma ndigap, mbe nɨmara Fhe Bakɨmen ndikndigap ana phorga nzuai. Ana Fhe Bakɨme phorga suaŋgiap, ana phɨrgiap, ana pi. 36 Por maaŋ mbuim, mba gumgi ana gangiap, mbe gori taagia thueŋ regim, mbe vhɨra mba pi. 37 Nza mba keman ki gumgi, nzan vhɨrve 276 thɨgi. 38 Mba keman ki gumgi za kɨvgia mbega thav, mbe wit kɨni, mbe za nta fov mbasɨga suegi. Mbe maaŋ muuŋgirga, kem simgirga fhu.

39 Ra ndav shɨrigim, mba keman ŋgari gumgi, mbe nza mba gaar zegi ŋaneŋ gari. Mbe ne garav, ne kaŋgi fhu, nza maaŋgi fhain zegi. Mbe ne nzuav gara vov, mbɨn kama mueŋ gari. Mbe ne garim, ne guigira khɨɨna vhuuŋ ki. Mbe ana gangiap khueŋ ndɨkndɨgi, “Nza tuktɨgɨrga, nza khueŋ vuzvugi, nza kha kema ndigi ŋgɨp mbu mbasɨk taaŋ vhuuŋ phorgɨrga.” 40 Mbe ne suaŋgiap, mba keman aŋkari, mbe za ntan mpiiŋ gorgim, nta za mbasɨgar vergi. Mbe nta gorgi, nta vergim, mbe vhɨra toga kema ndi tuavar mbai ndava bakɨni, mbe vhɨra ni fhɨrgiap, niin suirigi. Mbe niin suirav mbaram mba kema nɨman ki sher bakɨme, mbe ana fhɨrgi. Mbe ana fhɨrgiap ana ndagim, bɨɨŋbɨɨŋ mbe khɨga mba kema tɨgim, ana mba mbɨn kama gaar vui.

41 2 Ko 11.25Mbe vuim, kem mbasɨga rɨgagera khɨɨnar ndav, ana perigi. Mba kema nɨm guigira vov, mba khɨɨna perav, guigira thɨga havhargi. Ana thɨgim, mbasɨk phuri zav, khɨrɨv mba kema zɨnkɨra shoga kim, ana za shɨragerɨgi. 42 Mba kem shɨragerɨgim, mba ntari ga mbui gɨɨtɨvi, mbe mba bɨnan ki gumgi shogirim, mbe vhɨzɨ za nzuai. Mbe khueŋ ndɨkndɨgi, “Nza muuŋv kɨrim, mbe fov mbasɨgar maaŋgip, di ŋgɨ phogip wari regɨ rivgi.” 43 Mbe maaŋ suaŋgiap, mbe shogɨr za mbuim, mba ntari ga mbui gɨɨtɨvi gari gɨmatɨva pan, ana Por ga ndɨkndɨgiap, thav khaŋ mba ntari ga mbui gɨɨtɨvi ga nzuai, “Nde mba bɨnan ki gumgi shogɨrim, mbe vhɨzɨ thari.” Ana maaŋ mbe suaŋgia thav, khaŋ mba keman ki gumgi ga nzuai, “Nde di kaŋgi gumgi, nde fharav fov maaŋgip, di ŋgɨp, thɨva phogiri. 44 FG 27.22-25Nde di kakagi gumgi, nde mba khira tɨvi gum keman fɨgi, nde nta tuigirim, mbasɨk phuri nde ndigi ŋgɨp, thɨva phogiri.” Mba ntari ga mbui gɨɨtɨvi gari gɨmatɨva pan maaŋ nza suaŋgim, nza za mba tɨvara muuŋgiap, nza za thɨva phogiap, nza the mbatɨgi fhu.