7
Nza ntigem ndava kama tɨva zɨn vov ŋgari.
Nde nan phorgap guigira Zisas khothɨgi gumgi gu mbigi, nde tuituigiap Moses suaŋgi tɨvi kaŋgi. Gu maaŋ muuŋgiap kha kamen nde nzuai. Nde khueŋ kaŋgi thi? Guma, ana ŋam kav, ana Moses suaŋgi tɨvi, ana nta piin ki. Ana rimgiap, ana wom Moses suaŋgi tɨvi piin ki fhu. 1 Ko 7.39Maaŋ muuŋgip, mbik manan tɨgɨrga, ana man rimgi fhu, ana ŋam ki, Moses suaŋgi tɨvi ana ndiv ana mana phokegi. Ana man maaŋ muuŋgip rimgirga, mba Moses suaŋgi tɨvi wom mba mbiga kegɨrga tuktɨgi fhu, ana bɨkbɨɨgi. Mt 5.32Guma maaŋ muuŋgip ŋam kɨrga, ana muuŋ ŋgɨp harigi guma ndigi kegɨrga, mbe khaŋ ana suanga, ana muuŋ ruarir harigi gumgi ndi mbik ma. Ana man rimgirga, mba Moses suaŋgi tɨvi wom ana ndim ana mana phokegi fhu. Ana maaŋ muuŋgip harigi guman tɨgɨrga, ana ruan harigi guma kɨɨi tɨva muuŋgi fhu.
Ro 6.2; 6.11; 8.2; Ga 2.19; 5.22; Kor 2.14Maaŋ muuŋgiap, nde na phorgap guigira Zisas khothɨgi gumgi gu mbigi, nde Krais fhava phorgi fara muuŋgi. Nde mba tɨva muuŋgiap, nde vhɨra ana phorgap rimgi. Nde rimgiap, nde wom Moses suaŋgi tɨvi, nde wom nta piin ki fhu. Nde ntigem, nde harigi guman ntɨɨri ki. Mba guma, ana rimgiap, ana taagia khavgi. Ana maaŋ muuŋgim, nza ne nzuav Fhe Bakɨme vuzvugi tɨvi, nza ntan muunga. Ro 6.13; 6.21; Ga 5.19; Ze 1.15Nza fhum wari won ndavi vuri tɨvira zɨn vui. Mba Moses suaŋgi tɨvi, nta za nza fhavi vuzvugi mbatɨgi khavim, nza tɨvi mbatɨgi ga muuŋgi. Nza mba tɨvi ga mbuim, nta nza shogim, nza vhɨzi. Ro 2.29; 6.4; 8.2; 2 Ko 3.6Nza ntigem rimgiap, mba nzan suirigi bigi, nza nta thagi. Fhe Bakɨme nza muuŋgim, nza Moses suaŋgi tɨvi, nza wom ntan piin kim, nta nzan suirigi fhuvara. Maaŋ muuŋgiap, nza ntige zɨn vui tuav, ana Moses suaŋgi tɨvi, mbe nta khergim, nta gavar ki, nza nta zɨn vui tuavar vui fhuvara. Nza tɨvir ŋkaa zɨn vui tuavar vui. Mba tɨvi, Fhe Bakɨmen Ŋina Ŋaar nduara ntan nza nɨɨŋgi.
Tɨvi mbatɨgi nzan farfagi.
Kis 20.17; Lo 5.21; FG 20.33Moses suaŋgi tɨvi nza ndavi khavgirim, nza tɨvi mbatɨgir muuŋgip, nza ram suaŋrie? Ee, Moses suaŋgi tɨvi, nta tɨvi mbatɨgira fara muuŋgire? Zakɨra fhuvara! Maaŋ muuŋgip, Moses suaŋgi tɨvi, nta tɨvi mbatɨgir nza khɨvɨ tharga gu ram muuŋgip tɨvi mbatɨgi kaŋgip, khaŋ suaŋrie? Khe tɨvi mbatɨgi ma. Moses suaŋgi tɨvi khaŋ nzuai, “Ndu harigi gumgi bigi ganɨv nta niihɨ thari.” Moses suaŋgi tɨvi maaŋ suaŋ tharga, gu mba tɨva kaŋgirga fhu. Ro 4.15; 5.20; 1 Ko 15.56Moses suaŋgi tɨvi mbugum, tɨvi mbatɨgi tuav gangia zav na ndava vhee khavim, gu mbarkɨrga bigi niihav ndɨkndɨgi mbatɨgi ga mbui. Maaŋ muuŋgip, Moses suaŋgi tɨvi ki fhu, tɨvi mbatɨgi nta rimgi guma farar muuŋgirga. Ze 1.15Gu fhum Fhe Bakɨmen tɨvi kaŋgi fhu, gu khaŋ nzuai, “Gu nzerara ki.” Gu zumgum Fhe Bakɨmen tɨvi garim, nta na han zim, gu garim, tɨvi mbatɨgi pim kɨvgiap nan him, gu garim, vhɨzi tɨv nan hɨgi. 10 Wkp 18.5; Ese 20.11-13; 20.21; Ro 10.5; 2 Ko 3.7Moses suaŋgi tɨvi, nta nzerara ki tɨvir gumgi khɨvi. Moses suaŋgi tɨvi na mbuim, gu kaŋgi, Fhe Bakɨme khaŋ na nzuai, “Ndu rimgirga.” 11 Stt 3.13; Hi 3.13Ne khaŋ muuŋgi, tɨvi mbatɨgi nta Moses suaŋgi tɨvir tuav gangiap, na guiguigi. Nta mba tɨva mbuav, Moses suaŋgi tɨvi mbugum tɨvi mbatɨgi na shogim, gu rimgi.
12 Sng 19.8; 119.138; 1 T 1.8Maaŋgia, nza ram mbui suambarar Fhe Bakɨme Moses ga suaŋgi tɨvir muuŋrie? Fhe Bakɨme Moses ga suaŋgi tɨvi, nta Fhe Bakɨmera kega zɨgi, nta ŋgarigi. Mba tɨvi, nta bevbevira, nta vhɨra Fhe Bakɨme bigi ma. Nta vhɨra ŋgarav, nzerav, vhɨra vhergi. 13 Ro 5.20Maaŋ muuŋgiap, ram muuŋgi? Mba tɨvir vhuuiŋ na shogim, gu rimgire? Zakɨra fhuvara! Tɨvi mbatɨgi na shogim, gu rimgi. Tɨvi mbatɨgi mba Moses buni vhuuiŋ phorgap ŋgarav na shogim, gu rimgi. Fhe Bakɨme fhura mba tɨvi mbatɨgi garim, nta mba tɨvar na muuŋgi. Ne khaŋ muuŋgi, ana khueŋ vuzvugi, mba tɨvi mbatɨgi kɨrar hɨgɨrga. Nza nta gangip, kaŋgirga, tɨvi mbatɨgi nta guigira tɨvi mbatɨgi, ma. Mba tɨvira nzuav, Fhe Bakɨme suaŋgi tɨvi, nta guigira tɨvi mbatɨgi ga mbui tɨva ndi hiaŋ tɨgi. Mba tɨv, ana guigira khurigiap, mbatɨgi tɨv ma.
Tɨvi mbatɨgi nza gari.
14 Sng 51.5; Zo 3.6Nza kaŋgi, Fhe Bakɨme nzuai tɨvi, nta Fhe Bakɨmen tɨvi ma, nta anan han kega zergi. Gu ndava vura khɨga kav, gu Fhe Bakɨme vuzvugi zɨn vui fhu. Ne khaŋ muuŋgi, tɨvi mbatɨgi na garim, gu fhura ntan ŋaara guman khɨn ki. 15 Ga 5.17Gu kaŋgi fhu. Gu ram muuŋgi ne nzuav, gu khar mbui tɨvi, gu nta mbui. Gu guigira muungeŋ vuzvugi tɨvi, gu tugi mbarir, gu nta mbui fhu. Gu mba guigira muungeŋ thagi tɨvi, gu tugi mbarir, gu nta mbui. 16 Gu maaŋ muuŋgip, gu khar mbui tɨvi, gu nduara nta vuzvugi fhu. Gu maaŋ muuŋgiap kha ndɨkndɨga mbui, Fhe Bakɨme nzuai tɨvi, nta tɨvir vhuuiŋ ma. 17 Maaŋ muuŋgiap, gu nduara wo vuzvugar kha tɨvi mbatɨgi ga mbui fhuvara. Nan ndava vurar tɨvi mbatɨgi vhɨra na mbuim, gu nta mbui. 18 Stt 6.5; 8.21Gu kaŋgi, tɨvar vhuuŋ the na ndava vhen ki fhuvara. Gu won ndava vurara nzuai. Gu guigira tɨvar vhuun muungeŋ vuzvugi, gu mba tɨvav mbovaragi. 19 Gu tɨvar vhuun muun za mbuav, gu zazera mba tɨva mbui fhu. Gu muuŋ thagi tɨvi mbatɨgi, gu nta mbuavra ki. 20 Gu mba vuzvugi fhuv tɨvi, gu nta mbui. Maaŋ muuŋgiap, gu wo vuzvugara, gu mba bigi ga mbui fhuvara. Mba nan ndava vhen ki tɨvi mbatɨgi, nta na mbuim, gu mba tɨvi ga mbui.
21 Gu maaŋ muuŋgi tɨva garim, mba tɨv na gari. Gu tɨvar vhuun muun za mbuim, tɨvi mbatɨgi vuzvugi tɨv zazera na phorga kav, za na tuav gori. 22 Sng 1.2; 2 Ko 4.16; Ef 3.16Gu guigira won ndavar kaman vuzvuga zɨn vov, gu Fhe Bakɨme tɨva vuzvugi. 23 Ro 6.13; 6.19; Ga 5.17; Ze 4.1; 1 Pi 2.11Gu vhɨra harigi tɨva garim, ana nan ki. Mba tɨv, ana Fhe Bakɨmen tɨvi, nta na ndɨkndɨgar ki, ana nta phorgap shogi. Mba nan ki tɨv, ana tɨvi mbatɨgi ga mbui tɨv ma. Mba tɨv, ana na kegim, gu ana bɨnan kim, ana na gari. 24 O, gu guigira thaneŋ ndikndigi fhuvara. Mba tɨv, ana guigira simtɨgar na ndɨɨv, guigira nan ndɨkndɨgar farfagi. The nan kurarim, gu kha vhɨzi fhava ndera tharie? 25 Ro 6.13; 6.19; 1 Ko 15.57; Ga 5.17Gu Fhe Bakɨmen ndikndigi! Ana nza Bakɨme Zisas Kraisan farve panan, ana nan kurkurigi. Gu ntigera kaŋgi, gu nduara na ndɨkndɨgar, gu Fhe Bakɨme nzuai tɨvi piin ki. Gu wo ndava vurar, gu tɨvi mbatɨgi ga mbui tɨvir piin ki.

7:2 1 Ko 7.39

7:3 Mt 5.32

7:4 Ro 6.2; 6.11; 8.2; Ga 2.19; 5.22; Kor 2.14

7:5 Ro 6.13; 6.21; Ga 5.19; Ze 1.15

7:6 Ro 2.29; 6.4; 8.2; 2 Ko 3.6

7:7 Kis 20.17; Lo 5.21; FG 20.33

7:8 Ro 4.15; 5.20; 1 Ko 15.56

7:9 Ze 1.15

7:10 Wkp 18.5; Ese 20.11-13; 20.21; Ro 10.5; 2 Ko 3.7

7:11 Stt 3.13; Hi 3.13

7:12 Sng 19.8; 119.138; 1 T 1.8

7:13 Ro 5.20

7:14 Sng 51.5; Zo 3.6

7:15 Ga 5.17

7:18 Stt 6.5; 8.21

7:22 Sng 1.2; 2 Ko 4.16; Ef 3.16

7:23 Ro 6.13; 6.19; Ga 5.17; Ze 4.1; 1 Pi 2.11

7:25 Ro 6.13; 6.19; 1 Ko 15.57; Ga 5.17