13
I degomole sesiale deiada
(Maka 4.1-9; Luka 8.4-8)
Vani kemo Iesuu kateai louito o ke halei tiale esagae ugulamoi keve ata haivema. Isege ata moagamoagaeau igaetoai lohoale evilikahavoge au hovelahai vanagi adamo ugulamonu. Isege ataeau esagae lavisi usege Iesuu haivema. Dovudovue hotomo haivei isiviale abu kemo lulelelahai. Isi loui avoe, “Malaha moleu i degomole malei au bulue sesiaho tinu. Tiale sesiasege degomoleau humahamo keiolahage uguiau lohoale ke ihatulu. Isege degomoleau munemunemo vatau uoholiale kemo keiolahai neniai uliholige alumuiabeau heie dobai tioholilu. Alumuiabeau vatamo tioholialemo vaniu velemai tumuai kebia havege tutukalu. Isege degomoleau adu bekate ke uvumo keiolahalu. Ige adu keau botolahai kebia bamuevege keau nenilahai uliholilu. Isege degomoleau vatae duamo keiolahai bailahalu. Ige degomoleau bailahale moagataho. Isege degomoleau bailahale moaga. Isege degomoleau bailahale moaga vesitehame. Iale la olemeau hoto evimaleau hoto ke evive.
Vadeuhoike Iesuu dovudovumo deiada louma.
(Maka 4.10-12; Luka 8.9-10)
10 Iesuu hoto kateai louge esemuveau loholiale belahai avoe, “Osialemoike a vani bahata ataho dovudovue hoto louma.” 11 Ige Iesuu au esemu namigevei avoe, “Di isiviale Dilavau au matamae dogae vamale ke hilokave. Isito di dovudovue hotomo ata haivege abu kemo luleleholilu. 12 Katealemo ata olena di hoto ke huhuai luleleage Dilavana lulele baluga omisi. Isito ata olena au lulele unahamo hoto ke evisito keho isiviholige Dilavana avuemo luleleve ke mai evihai. 13 Di dovudovue hotomo abuho louale keu koseanu. Keau elehaito neniai elehaholilu. Isi hoto evisito kemo luleleholilu. 14 Katealemoike ata kebia vaveveu beloveta Aisaiau Dilava hoto hisaliale ke mai selevetinu. Avoe,
‘Lana evisito bae lulelelahalivebene.
Isi lana nilahaito bae neniai elehalivebene.
15 Kosealemo la uvuiau tololahalu.
Isi la golemate holilu.
Ige la ni keau kedulahalu.
Onoilage la nilahai hoto evisi lulelelahai tota dae hoidevei lohoge di la vaveve toela ulihai hoesehavoma.’ ”
16 Iesuu beloveta hoto kateale louito au esemuho loui avoe, “Ata keau katelahalu. Isito laeau ni mole. Laeau di vaveve ke elehai di hoto evisi kemo lulelelahalu. 17 Iale ko huhulahave. Subuta beloveta moaga isi Dilava ata moaga keau isivilahale la elehale vaveve ko nahate elehai. Isito abu ke elehaholilu. Isi isivilahale la eviale ko nahate abuta evisi. Isito abu ke evioholilu.”
Dovudovue hoto ke ihu
(Maka 4.13-20; Luka 8.11-15)
18 “Di i sesiale ke hoto louale ke ihuike ko. Iale di louge evive. 19 Oleuoleu Dilava adae vuvunemo uveve hoto ke evisito luleleholiale keau i degomoleau humahadamo keiolahale ke nahate. Ige Setenena lohoniege uvuiabemo hotoe dua ke aiohavogei. 20 Isege i degomoleau munemunemo keiolahale keau ata degomoleau hoto evisi vahaeholahai solekai male ke nahate. 21 Abu hoto ke evisi maito hoto keu uvuiabemo holomaholige abu negoholilu. Iniege gabie abu hotoe dua eviale kemo ataeabuna abuemo vaveve toela vai aiogevege abuna vatehani malei solekavesite hoidevei. 22 Isege i degomoleau adu bekate uvumo keiolahale keau ata degomole nahate. Ata keau hoto ke evisito vani mole abu vatae vaveve huhulahai kunaita huhu balugage vaveve katealeu hotoe dua ke bamuge evieviabeu negoholinu. 23 Isege i degomoleau vatae duamo keiolahale keau ata degomoleau hotoe dua evisi ehovai vamale ke nahate. Degomoleau hoto kemo evieviabeu balugataho. Isege degomoleau baluga. Isege degomoleau balugavesitehame.”
Latie toelamo dovudovue hoto
24 Iesuu ke louito tota dovudovue hoto mole loui namigevei avoe, “Ataeau Dilava adae vuvunemo uveve kemo di deiada mole louge evive. Malaha moleu bulue tiale konee i hatuito halei lohonu. 25 Iniale vavi molemo ataeau ladevesege malaha ke bahoeu tiale latie toela malei bulu kemo sesiaito halei lohonu. 26 Ige kone keau bailahaito nigiholisege latie toela keau lalavolu. 27 Ige lovi ke biage esemuiau ke elehai lohoale abu baluga namihai avoe, ‘Kosive, a tiale bulue konee i hatunu. Isito lati keau oleve kateai lalavolu.’ 28 Ige au namigevei avoe, ‘Nahie bahoeike ke sesianu.’ Ige abu loui avoe, ‘A isiviage no talive lati ke lavai.’ 29 Ige au loui avoe, ‘Ba, lainaho lati ke lavalive. Kosealemo lana lati ke lavaliege kone keta toholahave. 30 Halege kone keu latiti igaetoai ulive koneu baeage dana bae kone ke hamaveve ata namigevei kosea, Talive lati ke lavai umudisi maholiho otoveve. Isito kone hamai malei lohoi di valahumo otoveve.’ ”
Masitae ie deiada
(Maka 4.30-32; Luka 13.18-19)
31 Iesuu kateai louito tota dovudovue deiada loui namigevei avoe, “Ataeau Dilava adae vuvunemo uveve keu masitae i nahate. Lana masita ke i malei bulue sesiage kena ulisi balugai. 32 Ke iu esevehame seleve. Isito auna uliniege idi baluga holisi. Ige uguiabuna loholiege kebia adamo hasolahai. Iale ataeau Dilava adae vuvunemo ui moagatahoai ue dua vaveve keu kateanu.”
Beikini baudae deiada
(Luka 13.20-21)
33 Iesuu ke loui gabiaito tota dovudovue hoto mole loui namigevei avoe, “Ataeau Dilava adae vuvunemo uveve keu beikini bauda ke nahate. Keate abuna ke mai valavamo keohai ebuehage kena valava ke bahata mai balugatisi. Iale ataeau Dilava adae uvumo ui moagaveve keu ke nahate.”
34 Iesuu dovudovue hoto kateale loui namigevenu. Keu inuta ihuve loui ata haiveholima. Isito dovudovue hoto ke unaha loui ata haivema. 35 Au kateale vale keu beloveta mole hoto mai selevetinu. Hoto keu koseanu. Avoe,
“Dana abuho louniege dovudovue hotomo loui.
Subuta Dilavau vata vai ono mole mahogovale ke dana ekovehai abuho loui.”
Latie toelae deiada ke ihu
36 Iesuu kateaito ata moaga kebia halevei oe uvue tinu. Ige esemuveau avue lohoale namihai avoe, “Latie toela ke ihuike onole.” 37 Ige au namigevei avoe, “Malaha nehe konee i hatuale keike Atae Ese. 38 Ige bulu keu vata bahata. Ige konee i keau Dilava atae duaea. Ige latie toela keau Setene atae toelaea. 39 Ige ata neheu latie toela sesiale keike Setene. Ige kone hamamale vani keike vatae gabi. Ige kone ke hamale ataeabulike aneluia. 40 Ige abu lati lavai umudisi venemo mahoale ke nahate Dilavana vatae gabi kela vata ko kateai. 41 Ige vani kela Atae Esena au anelu hanavege abuna vatae loholiege evievi ata lobogevemale kebia isi vaveve toela vamale kebia bahata malevei. 42 Malevei loholiege veneu hodovavesite kemo hatuevei. Ige abuna keve ui vatehani malei ninalahai kekolahai monogigilahagei. 43 Ige Dilava ataeabuna abu Mamae matama keve tiliege vani nahate atagai. Iale la olemeau hoto evimaleau hoto ke evive.”
Dovudovue deiada degomole
44 “Ataeau Dilava adae uvumo uale keu moni balugataho ke nahate. Ata molena tiniege abu moni baluga malei bulue abavuale ke elehaniege vahaehoai avuta ke vavahaito halei lohoniege oe velemai au kunai bahata malei ataemo voiai. Isi moni ke malei bulu ke voiai uvuvemo moni baluga ke malei.
45 “Isime tota ataeau Dilava adae uvumo uale keu ko nahate. Ata molena tiniege mune dua ibina balugate kaovai. 46 Ke kaovaniege mune dua seleve elehai hoilahai tiniege au kunai bahata malei ataemo voiai. Isi moni ke malei tiniege mune dua ke ibina vai. Iale ke nahate ataeabuna Dilava adae uvumo uliho humaha kaovalata bae elehai.”
47 Iesuu tota loui avoe, “Ataeau Dilava adae vuvunemo uveve keu abu ugabi mihatuale ke nahate. Ugabi kemo abuna huena nimolete moagamoaga malei. 48 Ige ugabi keu tobalohoge abuna ke butuhai mai loholiege esagae mavoi. Isi keve uguiavoi bae huena kebia sesievei duave malei abu sinimo emeito toelave malei hatui. 49 Iale vatau gabiveve kena kateai. Anelu abuna loholiege atae duamo atae toela kebia malevei. 50 Abuna kebia malevei veneu hodovavesitemo hatui. Ige abuna keve ui vatehani malei ninalahai kekolahai monogigilahagei.”
Hotoe doga isi hotoe mami
51 Iesuu kateai louito belagevei avoe, “Lana di louale ke evisi lulelelahalu.” Ige abu namihai avoe, “Ito.” 52 Ige Iesuu tota namigevei avoe, “Diue menaka loui haivemale degomole keau di esemu holige Dilavau kebia malevege abu adave vuvunemo ua. Keau subuta hotote isi di hotoe doga ketamo lulelelahalu. Iale ata keau oe biageu au valahumo au kunai mamita kunai dogata malei igaetoai otoveale ke nahate.”
Iesu ata seleveau kabebihavolu.
(Maka 6.1-6; Luka 4.16-30)
53 Iesuu dovudovue hoto ke loui gabiaito halei tinu. 54 Halei tiale au o seleve velemanu. Keve velemai Diue dubue tiale ata haivenu. Ige abu hotove evisi vikolahai mole belagevei avoe, “Oleveike au lulele kateale manu.” Isi, “Oleve kateai vikoe vaveve vaevenu. 55 Nahi hilokage keu o houmale ke moike. Isege neinaveike Meli. Ige Diemisi, Dioseba, Saimoni, Diudasi keau hohuvuiabea. Keau bahata kove ua. 56 Ige amakinivuiabe kebiata kove ua. Iale keu oleveike vuvune kateale manu.” 57 Kateale louime hotove evioholilu. Ige au namigevei avoe, “Beloveta ata kena vata moleve tige ataeabuna hotove evisi hoesehavoi. Isito au au o seleve keve tige atave keau bae hotove evisi hoesehavolivebene.” 58 Iesuu kateale loui namigevenu. Isi keau hotove evioholiale kemo au vikoe vaveve moaga vaeveholinu.