23
Iesuu au esemu giginagevenu.
(Maka 12.38-39; Luka 11.43, 46; 20.45-46)
Iesuu tota ata moaga isi au esemu kebiaho lounu. Isi avoe, “Diue menaka loui haivemale isi Balisia ata keau Mosese menaka ke loui la haivema. Iale kemo hotoeabe evive. Isito lainaho ehovei vaveveabe vagelive. Kosealemo keau hoto ke loui ata haiveito ke ehovaholilu. Katealemoike vaveveabe keu ataemo isuanu. Abu hoto baluga mai ataemo mavoge keu abuemo isuanu. Isito keau kebia tedaeve behame vaholilu. Keau vaveve koseale vai isiviale ataeau kebia elegevei kebia tabagevei. Keabuna idie ese lovoi avuemo Bukae Hoto hisalilahai ogoe misi malei abu adamo umudigevei. Isi ke nahate valiho mole vai malei abu valimo umudigevei. Isi ogoe dua ataeau hatuvesite ke kaeahavoi ke malei hatugei. Isi keabuna lovi vamale vani kemo tiliege matamae duae uguiavoi isiviale ivite kebiahi igaetoagei. Isi abuna dubue tiliege vomue duamo uguiavogei. Isi isiviale maketie tige ataeabuna kebia elegevei hoesegevei abuho loui kosea, ‘No kosivea.’ Isi isiviale ataeau abuho loui kosea, ‘No haivemale ataea.’ Ata keau vaveve kateale vama. Isito lainaho la ebika tabagevei isiviale ataeau laheho loui kosea, ‘No haivemale ataea.’ Kosealemo laeau ese igaea. Ige la haivemale Kosive keu igae. Isi lainaho vatae ataho loui kosea, ‘No mama.’ Kosealemo la Mama baluga igaeu otogoe ua. 10 Isi lainaho la ebika tabagevege ataeau laheho loui kosea, ‘No kosivea.’ Kosealemo ata tedaeveve Keliso ke igaeu la Kosive. 11 Iale la oleu la vigomo isiviai kosive holiho vaniege au la esemu holisi. 12 Iale oleu au ebika ebagemale ke Dilavana etolemai. Isito oleu au ebika etolemale ke Dilavana ebagemai.”
Iesuu Balisiae vaveve toela lounu.
(Maka 12.40; Luka 11.39-42, 44, 47-52; 20.47)
13 Iesuu kateai au esemu haiveito Balisia ata isi Diue menaka loui haivemale kebiaho loui avoe, “La nohovu. La isiviholilu Dilava adae uvumo uliho. Kateike la vai la loboe vaveve kemo ataeau di hoto eviho isiviale kebia humaha bamui la humahata bamuma.
14 “Iei! Diue menaka loui haivemale isi Balisia ata la nohovu. Laeau loboe ataea. La keau gobuvu lobogevei oeabemo kunaiabe malema. La katelahaito lobolahai atae nimo noinoi egete vama. Katealemo Dilavana vatehani baluga laovei.
15 “Iale menaka haivemale isi Balisia ata, la katelahamale la nohovu. Laeau loboe ataea. Lana e houevei haeavamole tiliege ata holoevege abuna la ehovei la vaveve ke nahate vage lana kebia aiogeveve. La kateale vamalemo kebiahi humahae toelala tima. Isito keabuna la vaveve toela ke evihai vaveve toela baluga vai.
16 “Iale la nohovu. Laeau ata nalievemale ataea. Isito laeau ni kedute kebia nahate holisi ata haive toela vama. La ata haivei loui kosea, ‘Mesoho lana la hoto vuvunete louliege dubue ivi unaha louge keu bae vuvunealivebene. Isito lana dubue uvumo golo ke ivi louliege la hoto kena vuvuneage lana ke vave.’ 17 La hoto ke loumalemo la luleleholisito ni kedute nahate vama. La huhuige oleteu baluga. Golo emena dubu. Dubu keu baluga. Kosealemo dubu keu uoholige golo keu bae balugalivebene. Isito dubu ualemoike golo keu baluga. 18 Isi la tota ata haivei loui kosea, ‘La oleu dubue vavamo mune vitale abu avuemo Dilava hoesehavomale ke ivi loui hoto tumute louale keu bae vuvunealivebene. Isito la oleu mune vitale kemo abu mesia mahosege au hoto tumute loui ivive louale ke hotona vuvuneai.’ 19 La hoto ke louito laeau ni kedute nahate vama. La huhuige oleteu baluga. Ono mole mai mahoi Dilava hoesehavomale ke emena mune vitale. Mune vitale keu baluga. Kosealemo kena abu ono mole mai ke golomo mahoale ke mai tumutisi. 20 Iale ata molena mune vitale kemo hotoe tumu louniege golovemo mahoale ketamoike au hotoe tumu lounu. 21 Ige ata olena dubumo hotoe tumu louniege Dilavau dubu ke uvumo umale ketahoike au hotoe tumu ke lounu. 22 Ige ata olena otogomo hotoe tumu louniege Dilava telona isi avuemo ugulamoale ketahoike au hotoe tumu lounu.
23 “Menaka haivemale isi Balisia ata la nohovu. Laeau loboe ataea. Laeau la bulue lovi ke bahatamo taidi malei Dilava omima. La katelahaito Dilava menaka baluga ehovaholilu. Dilavau isivialeike laeau mole vaveve toela ibina va halevaito moleho uvulahai mole tedaevei kemo inutolotololahai. La vaveve baluga kebia vaeveito bae vaveve esehame kebiata vaevege duave. Isito laeau katelahaholilu. 24 Laeau ata nalievemale ataea. Isito laeau ni kedute kebia nahate. La Dilava menaka baluga ke elehai ehovaholisito menaka esehame unaha elehai ehovama.
25 “Menaka haivemale isi Balisia ata la nohovu. Laeau loboe ataea. La vaveve keau abu melegita kabutae vava totoaito uvuve totoholiale ke nahate. Ataeau la vaveve elehage keu duave. Isito la uvu kemo huhuihuhuie toela moagaeau uge la mole kunaiho isivilahama. 26 Balisia ataea, la keau ni kedute nahate. Vasohuta la uvu ke hoesehavoge la vaveve keabuna bae duaveai.
27 “Menaka haivemale isi Balisia ata la nohovu. Laeau loboe ataea. La keau abu alue vutamo mune otovei benievege taeale ke nahate. Abu katelahage ehue hovadave keu duave. Isito heie uvuve keve vavaeabe keau hisilahalu. Ige keve itava unahaeau ua. 28 Iale laeau ke nahate. Ataeau la vava elehage duave seleve. Isito la uvu kemo loboe vaveve toela moagaeau ua.
29 “Menaka haivemale isi Balisia ata la nohovu. Laeau loboe ataea. Laeau belovetaeau haluviale kebia vuta kaeagevei atae duaeau haluviale kebia vutata kaeagevema. 30 La vaveve kateale vai loui kosea, ‘Noeau subuta no buluve vani kemo uvatege no buluveau beloveta haveale ke nahate vaholilu.’ 31 La loui kosea, ‘No buluveau beloveta kebia havelu. Iale hoto kemoike di hilokage lana kebia vaveve ke nahate vave. 32 Iale talive momolelahai la buluve vaveve ke nahate vageve. 33 La keau utee esea. La vaveve keau uteu goligoliale ke nahate. Iale lana oleve kateai bae veneu hodovavesiteve tiveve ke aehai. Keu anekianu. 34 Iale di la namigevege evive. Dana bae beloveta ata, lulelete ata, isi menaka loui haivemale ata kebia laheho hanavei. Ige lana kebia degomole havei degomole malei idimo haveve. Isi dubue uvue degomole visugevei kebia nunuvege abuna detuluvisi o igaegae tai. 35 Lana kateale vage Dilavana ibinave vai vatehani baluga laovei. Subuta mole abu atae dua havege keau haluvilu. Vasohuta la buluveau Eibolo hamage au hatinu. Ige abu kemo lavisi atae dua havei loholata gabivela abu Balakia mo Sekalaia mai dubuta mune vitaleta vigomo hamage au hatinu. 36 Iale seleveta di la namigevei. Vaveveabe ke ibinana novae ata la kebiamo lohoi.”
Iesuu o baluga Dielusalemaho uvuanu.
(Luka 13.34-35)
37 “Iei! Dielusalema ataea, la nohovu. Dilavau au hoto louveve beloveta laheho hanavege la muneta kebia havege abu haluvilu. Vani moagamoaga di isiviale la malevei di adae uvumo otovei. Kokoluguu au ese bevuevei goloeabemo amuleale ke nahate. Isito laeau daho isiviholilu. 38 La katealemo gabie la o kena samiai uoholisi. 39 Iale di la namigevege evive. La bae tota di vaveve dua elehalivebene. Isito lana la vaveve toelamo hoidevei loui kosea, ‘No Kosiveu Dilava ivimo lohoi no hoesegevenu.’ Lana kateai louliege bae tota di vaveve dua ke elehave.”