Pol i panongpol nge a Jisas ile riong ako a pen epee rel relnga
13
(Vonge 13:1–21:14)
O pake a Barnabas ome a Sol nge lotuong a omaing.
Ako a lotuongare a rem ako a Antiok nge, God ile riong elnga pelie na patoralinga pelie or ako ru o voth. Areko oion a Barnabas na Simeon ako iion aininga a Niger ako i mirenga ve, ni pokukurutnga, na Lusius ako ini Sairini anga. Na Manain (ako ithanga a Herot ako i theal pen epee ako), na Sol mun. Ma o lotu nge a Toko Pomnga na o sem nge aning. Na God Ioni Riringa i ria or vene, “Thomu o ateal a Barnabas ome a Sol nge omaing ako tho ateal or paini ve aro o oma i.” Vene na o sem nge aning na o nong, ma o ronga omeni a or paini nge, ma o pake or paini la.
Pol ile panongpolong a esong teltelnga.
Sol ome a Barnabas o panongpol nge Panongpolong Sivenga a Saiprus.
Ma God Ioni Riringa i pake a Barnabas ome a Sol ma o es a Selusia. Ma or paini o ro a imot nge. Ma imot i pasong or paini a Saiprus la.* Saiprus ini a Barnabas ile rem tepun. O thepol a Pakeke 4:36. Mako o velpol ol a rem pomnga a Salamis, ma or paini o panongpol nge a God ile riong a Judare ole lotuonga a vel, ma Jon Mak i voth tomo nge or paini mo aro i opoal or paini. Ma or paini o es a pen elonga ako ru a mtho aken. Makola mulal nge rem ako iion a Papos. Ako ru a Papos o thepolo toko omole ako iion a Barjisas. Ini toko nong tungtangonga na ini toko Juda na ini riong elnga le apaltetonga. I voth tomo nge ithanga ako ini mtho aken a mukalinga e, iion a Sergius na iion mun a Paulus. Ini toko ako ile mire i aolonga. Ma i leng a Barnabas ome a Sol me. Eneke ia pun ako ve, aro i nongpol a God ile riong. Aveto toko nong tungtangonga aken i kelelal or paini. (Iion nge Grikre okei ini Elimas) Ma ia pun ako ve, i eksing mukalinga ilemi mo i mothong tova ilemio nge. Aveto Sol ako o apet mun i a Pol, ako God Ioni Riringa i vual a i nge. Ma i the rinrin toko nong tungtangonga aken, ma i ri ve, 10 “Wong ini a Satan itun! Wong ini ngarang nge vothung vengvenga elonga. Na vothung kerenga i vual a wong nge. Na wong kene ong ri ve wong eksing a Toko Pomnga ile Panongpolong Sivenga mo ini riong le apaltetonga. 11 Ponange re ake Toko Pomnga imeni aro i esa inga a wong nge, naro thekum pros mo wong thepol ol nang ile toong avele, aro wong voth ol palolo ol avele.”
A ur e avele, nako ur e ako ranga ve ini sepsa midenga i pasopal itheki, ma itheki pros sele. Ma i omrang pelekpol ipo. Ma i ortet toko e ako aro i pathengal i nge so. 12 Ma mukalinga i thepol ur aken, ma ilemio nge a Jisas, eneke i kukuk nge patoraling ako nge a Toko Pomnga.
Pol i um a Antiok ako ru a Pisidia.
13 Na Pol tomo nge areko o panes i, o losa a Papos. Ma imot i el or a Perga ako a epee a Pampilia. Aveto Jon Mak i lolel or ma i lo werer a Jerusalem la. 14 Ma o losa a Perga ma o es ma o velpol a Antiok ako a epee a Pisidia. Ma nge nang rialonga o eso a Judare ole lotuonga a vel ma o men nge. 15 Lama lotu a mukalingare o titalpot a Moses ile patorong. Na God ile riong elngare ole riong. Ma o pasong ol okei nge a Pol ome i thangangaere. Ma o ri ve, “Titeikre aro ve lomu riong e ako aro o paengeng toko na seng olemi nge, aro thomu o ripot i.”
16 Ma Pol i mita, ma i osea imeni mo o poreng. Ma i ri ve, “Thomu Israelre na thomu areko thomu ini Judare avele ako o lotual a God, thomu o nongpol tho. 17 God ako ini Israelre ole, i ateal titevimemre, ma i oma or ma o velpol mo o pom, nge wop lemi ako o menalo a Isip ako nge kinong. Na nge ile engenging aolonga i el werer or a Isip ma o es me. 18 Na o voth pen polpolnga ma i pavurvur nge tovu po or mule pa penel. Ma God i el matheong nge ole vothung nge ole esong aken. 19 Na nge wop lemi aken i pavus net or limai ako ini Judare avele nge ulue epee ako o apet i ve ini a Kenan ma i sungu i a ile tokokoere nge ma ini ole ol. 20 Ma ur alavusnga ake i mulal nge tovu po or 450.
“Lamako i sungu riong nongpolngare a or nge ma o voth ma i pavurvur nge wop lemi ako God ile riong elnga a Samuel i velpol. 21 Nge wop lemi ako o nina ol nge nepes e. Ma ina God i sungu ol a Sol ako ini a Kis itun a or nge ma ini nepes ol. Ma ini a Benjamin ile net ma i voth ini nepes i pavurvur nge tovu po or mule pa penel. 22 Aveto God i eltetpot i, ma i ateal a Devit ve ini nepes ma i ri nge a Devit ve, ‘Tho thepol a Devit ako ini a Jesi itun, na ini toko ako i engeng ve aro i panes lemik alavusnga, naro i oma ur alavusnga areko tho sis ve aro i oma i.’ 1 Samuel 13:14
23 “Na nomenga ako God i kin ile riong tomo nge Israelre ve aro i pake toko e ako ini a Devit ilenga mo aro i pamimi or. Toko aken i velpol lale ini a Jisas. 24 Na Jisas i patea ile omaing rongan, na nge wop lemi aken Jon i panongpol Israelre ve aro o modop ole vothung kerenga na o el paninuong. 25 Totho ol ako aro Jon aro i pavus ol ile omaing, ma i ria or ve, ‘Thomu o rivenga tho ini ao? Tho ini toko aton ru thomu o men tetal i, kene avele. Aveto thomu o nongpol! Toko aton i ako ru i rumongal me. Na tho pavurvur aro tho es totho a ilo sei mo aro tho inospot ile esonga a we, kene avele.’
26 “Titeikre, na thomu ako ini a Abraham ititeviere, na thomu tokokoe areko or ini Judare avele ake ru o lotual a God, panongpolong ako i ri nge pamimingera, aken God i sungu i a it nge me lale. 27 Na toko na seng areko o voth a Jerusalem tomo nge oa pompomere or alavusnga olemi mire senu avele ako Jisas ini toko ako aro i el werer or. Na olemi rum senu nge a God ile riong elnga nomengangare ole riong areken avele, ako o tital i na o nongpol i evelelnga a Judare ole lotuonga a velre. Aveto o teltun ia. Ma o oma i vene ake ranga ve ako God ile riong elnga nomengangare o ri nge ve aro o oma i. 28 Ma o thepol vet vothung kerenga e ako i oma i mo o so rin i nge, kene avele. Aveto o nong a Pailat nge ve aro i so rin i. 29 Ma o oma ur alavusnga areken ranga ve ako nomenga God ile riong elnga nomengangare o wat i nge i, lama nge aken o eltetu i a won ngoronga nge, mako o paeso ol i a vuvepun. 30 Aveto God i palos werera i e rinong. 31 Nge nang pulua ako i velpoltun tokokoe areko o es tomo nge i a Galili ako a Jerusalem. Na ponange o panongpol nge i a toko na seng areko or ini Israelre.
32 “Na them panongpol thomu nge Panongpolong Sivenga vene: Ur ake kene nomenga God i kin ile riong ve aro i sungu i a titevirre nge. 33 Make ponange i sungu i a it nge ako ini titevirre otutunre, nge ako i palos werera a Jisas nge rinong. Ako ranga ve voing aininga ako i voth a Buk Song i ri nge. Ma i ri ve,
‘Wong ini Tuk,
na ponange tho ini Tomom
ako tho pavelpol wong.’ Buk Song 2:7
34 Ma God i ri nge ako i palos werera i nge rinong naro i pavurvur aro i rin mun avele. Make Toko Pomnga i ri nge nomenga ve,
‘Aro tho sungu ol ur sivesivenga a thomu nge
ako nomenga tho kin lek riong tomo nge a Devit nge.’ Aisaia 55:3
35 Na nge erere epee mun e i ri nge ve,
‘God, ong pavurvur aro wong mothonglelu lom Toko Riringa
mo i plotu a vuvepun avele.’ Buk Song 16:10
36 “Na nge aken ina Devit i oma omaing ranga ve ako God i ria i nge, nge wop lemi ako rongan i mimi. Lamako i rin ol. Ma o tetunu i a ititeviere olo sei. Ma ini peti i plotu ako ru a vuvepun. 37 Aveto toko ake ini a Jisas ako Toko Pomnga i palosa i nge rinong kene i plot avele.
38 “Na thomu titeikre aro lomumu mire senu ako ve, them panongpol thomu nge Panongpolong Sivenga ve, Jisas i pavurvur ako aro i eltetpot lomu vothung kerenga. 39 Ina Moses ile patorong i pavurvur aro pavthopot thomu nge lomu vothung kerenga avele. Aveto aro ve lomumuo nge a Jisas, aro i pavthopot thomu nge lomu vothung kerenga. 40 Vene na thomu o nakalal thomu, eneke ur areko ine God ile riong elnga nomengangare o ri nge, aro vene mo i velpol a thomu nge. Na o ri vene:
41 ‘Nongpol! Thomu toko kelelalongare,
thomu aro o kukuk naro o rin.
Eneke aro tho oma omaing aolonga a thekumu
ako i pavurvur aro lomumuo nge avele,
tova toko e i panineu senu i a thomu nge.’ ” Habakuk 1:5
42 Pol ile riong i vus lama Pol ome a Barnabas o toth ako aro o korpot a Judare ole lotuonga a vel aken, lama toko na sengre o ria mun or paini ve, “Nge nang rialonga mun e ako, aro thomu paini o es mun me mo o panongpol mun them nge ur aken.” 43 Lama or alavusnga o korpot a Judare ole lotuonga a vel aken. Ma Juda pulua tomo nge toko rereli mun pulua ako o eso nge Judare ole lotu, o panes a Pol ome a Barnabas, ma or paini o paengeng mun or, mo o krim bibim a God ile themosaling aken.
44 Nge nang rialonga rumongalinga aken, i toth ako aro toko na seng alavusnga aken ru a rem pomnga aken, o velilo pel mo o nongpol a Toko Pomnga ile riong. 45 Aveto Juda mun pelie ako o thepol toko na seng pom ako o velilo pel, ma olemi i ngo tangatun. Na olemi kling na o wathalal a Pol ile riong ma o kelelal i.
46 Aveto Pol ome a Barnabas o ngeip avele, ma o ri engeng a or nge ve, “I sivenga ako them paini them sung tel a God ile riong a thomu nge. Aveto thomu o lelpot kimomu nge riong ake. Ma sivengomu o ri ve, ‘Them pavurvur avele ako aro them el mimiong ako aro ile vusonga avele.’ Na ponange aro them paini aro them pamu a tokokoe areko or ini Judare avele. 47 Eneke Toko Pomnga i pator them paini ve,
‘Tho pamen wong ve aro wong ini pen lalanga
a toko relngare nge.
Mo ong ini sovengalo a toko na seng areko a ulue
ako aro God i el werer or nge.’ ” Aisaia 49:6
48 Ma toko na seng areko or ini Judare avele, o nongpola ma olemi sivenga ma o risea nge a Toko Pomnga ile riong. Na toko na seng areko God i ateal or ve aro o el mimiong ako aro ile vusonga avele, o velpol ini toko lemioongare.
49 Ma Toko Pomnga ile riong i esa a pen alavusnga ako a epee aken. 50 Aveto Judare o ri ololo mukalingare nge rem aken tomo nge seng areko or ini seng kimangare na o lotual a God mo aro o pakerenga a Pol ome a Barnabas. Ma o pakealalpot or paini a ole pen la. 51 Ma or paini o tepluspot oeve a vuvus. Ako i paateal ako ve, o oma vothung kerenga nge or paini. Lamako o es ol a rem ako ini a Aikoniam. 52 Ma toko lemioongare ako a Antiok o vual nge lemi sivengaing na nge a God Ioni Riringa.

*13:4: Saiprus ini a Barnabas ile rem tepun. O thepol a Pakeke 4:36.

13:22: 1 Samuel 13:14