12
Maria i odorok sanda una vronga a Jisas ieve.
(Matiu 26:6-13; Mak 14:3-9)
Na nang or limae rongan i voth ako aro Punseleainga a Aning i velpol, ma Jisas i es a Betani, ako ini a Lasarus ile pen, ini toko aton i palos werera i nge rinong. Ma o monsi ia aning nge. Na Marta i mota oa aning na Lasarus i men tomo nge a Jisas rea nge aning aken. Lamako Maria i ela sanda una vronga a botol aolonga ako iolonga i roro rintet ma i odoroka i a Jisas ieve nge, ma i girtet i nge ipounga thoing. Na iunanga i vual a vel lemi.
Na Jisas ile wainlanga omole ako iion a Judas Iskariot, na ini toko ako aro i sungu a Jisas a ngarangre omeni, kene i ri ve, “I vova ake te tepolal sanda aken nge umtun avele, e? I olonga i pavurvur nge toko omole iolonga nge tovu po omole mo te sungu i a toko le ur avelengare nge.” I ri venen aken, eneke ilemi rum toko le ur avelengare, kene avele, aveto i ri venen aken, eneke ini toko kemonga na i theal a Jisas ile wainlangaere ole umtun a kole, na evelelnga i elpot pelie nge mo ini ile.
Ma Jisas i olal ile riong ve, “Mothong! I voth venen, sanda epee aken aro i voth mola i pavurvur nge nang ako aro o tetun tho nge. Toko le ur avelengare aro o voth tomo nge thomu evelelnga, aveto tho, aro tho voth tomo nge thomu evelelnga avele.”
Pris kimangare o ri nge a Lasarus isorinnga.
Na Juda pulua o nongpol ako Jisas i voth a Betani, mako o es la, aveto o sis ve aro o thopol a Jisas ienga avele, o sis ve aro o thopol mun a Lasarus, ini toko ako Jisas i palos werera i nge rinong. 10 Mako pris kimangare o rirum mun a Lasarus isorinnga, 11 eneke Juda pulua o suptun or avele ma olemio ol nge a Jisas, eneke o thopol a Lasarus ako i mimi werer.
Jisas i eso a Jerusalem ranga ve ini nepes.
(Matiu 21:4-9; Mak 11:7-10; Luk 19:35-38)
12 Na erangu mun na toko na seng pom ako o es nge Punseleainga a Aning, o nongpol ako Jisas aro i es a Jerusalem me. 13 Mako o tokor pakao menini ma o es mo o thopolo i ma o anuepot i ma o presa viringa ve,
“ “Te risea a God!”
Sapase toko ako i es nge Toko Pomnga iion me.” Buk Song 118:25-26
“Sapase Israelre ole Nepes ake.”
14 Lama Jisas i thopolo donki aponga ma i mena nge, ako ranga ve God ile erere i ritet nge nomenga na i ri vene:
15 “Thomu Jerusalem angare, o mothong tova o ngange,
o thopol vet lomu nepes ake i es me
ma i men a donki aponga nge.” Sekaria 9:9
16 Na ile wainlangaere kene olemi mire senu nge ur areko i velpol a i nge, kene avele. Aveto panen aro God i papomnga ol a Jisas, aro olemi rumtetu ur areko o oma i a Jisas nge na i ranga ve ako God ile erere i ri nge lale.
17 Na toko na seng areko o voth tomo nge a Jisas nge nang ako i lengpot a Lasarus a vuvepun me ma i palos werera i nge rinong, kene o panongpol nge. 18 Mako toko pulua o es a i nge ma o thopolo i, eneke o nongpol ako i oma pathepolong aken. 19 Mako Parisire o ria pel osivenga ve, “Te pavurvur aro te oma ur e avele ol. O thopol vet toko alavusnga o panes i lale!”
Toko pelie ako or ini Judare avele, o kath a Jisas.
20 Na toko pelie ako or ini Judare avele, o supo tomo nge areko o es a Jerusalem mo aro o lotu ako nge Punseleainga a Aning aken. 21 Mako o es a Pilip nge, ako ile a Betsaida a epee a Galili, ma o ria i ve, “Them sis ve aro them thopol a Jisas.” 22 Mako Pilip i es ma i ria Andru, ma or paini o es ma o ria ol a Jisas.
23 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Lek nang i velpol lale ako aro Toko Pomnga i papomnga Itun. 24 Tho ri nunganga a thomu nge, aro ve wit monnga omole i matu a ulue avele na i rin avele, aro ienga inga i voth, aveto aro ve i matu a ulue na i rin, aro i mon mo imonnga i pom. 25 Na toko ako i sarinalo isivenga ile mimiong, aro ile mimiong aken aro i penthal. Na toko ako i sungpot isivenga ile mimiong ake ru a ulue, aro ile mimiong aken aro ile vusonga avele. 26 Na aro ve toko e ako i sis ve aro i velpol ini lek umonga, aro i panes tho nge wop elonga ako aro tho es nge, mo aro i voth tomo nge tho nge pen ako aro tho voth nge. Naro Vovo i papomnga tokokoe areko or ini lek umongare.
Jisas i ritet nge ile rinong.
27 “Na ponange ake lemik i sivenga ol avele. Naro tho ria ol vava? Aro tho ri ve, ‘Vovo, eltetpot ur ako i toth ako aro i velpol a tho nge’? Avele! Aro tho el inga matheong aken, eneke tho es re me ake, mo aro tho el i. 28 Vovo, papomnga sivengom!”
Na Jisas i ri venen aken lama lenging i espot a Pen a Urvet me, ma i ri ve, “Tho papomnga sivengek lale, naro tho oma mun i.” 29 Na pulua pomnga ako o mit tomo nge i, o nongpol lenging aken ma pelie o ri ve, “Ini pen akrunga.” Ave pelie o ri ve, “Ensel omole i ri tomo nge i.”
30 Ave Jisas i olal ole riong ve, “Na lenging aken i espot me mo aro i opoal tho avele, i espot me mo aro i opoal thomu. 31 Na nge wop lemi ake God aro i velpol ini toko alavusnga ole riong nongpolnga. Naro i eltetpot a Satan ako i theal areko o panes vothung ulue anga ile engenging. 32 Na nge ako o pamona tho roro, aro tho palosa toko alavusnga olemi mo tho wol or a tho nge me.” 33 Na nge ile riong aken i ritet nge sovengalo kathnga ako aro i rin nge.
34 Na pulua pomnga o olal ile riong ve, “Na them nongpol ako ler patorong i ri ve, ‘Toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere, aro i voth naro ile vusonga avele.’ Na i vova ake ong ri ve aro o pamona Toko Pomnga Itun, e? Na Toko Pomnga Itun ako ong ri nge, ini ao?”
35 Lama Jisas i olal ole riong ve, “Na pen lalanga aro i voth tomo nge thomu palolo tie. Naro thomu o es nge ako pen lalanga rongan i voth tomo nge thomu, maken aro mideng i seltun thomu avele, eneke toko ako i es nge mideng, ilemi mire nge wop kathnga ako i es nge, kene avele. 36 Aro lomumuo nge toko ako i sung pen lalanga, ako rongan i voth tomo nge thomu, maken aro thomu ini tokokoe areko o mimi nge pen lalanga.” Na Jisas i ri venen aken ma i vus, mako i es lelpot nge or ma i mit kinealo i nge or.
Juda pulua ako olemio nge a Jisas avele.
37 Na Judare o thopol pathepolong pulua ako Jisas i oma i, aveto olemio nge i avele. 38 Mako ur ako God ile riong elnga a Aisaia i ri nge, i velpol nunganga. Ma Aisaia i ri vene:
“Toko Pomnga, tho thopol toko e avele
ako ilemio nge lemem panongpolong.
Na ong pathengal lom engenging a or nge,
ave olemio nge avele.” Aisaia 53:1
39 Na o pavurvur aro olemio nge a Jisas avele, eneke itepun ranga ve ako riong mun ako Aisaia i wat i nomenga ako i ri ve,
40 “God i mon sopal tokokoere otheki
mo o the ol avele.
Na i pasulung olemi,
mo aro olemi nine ol avele.
Maken o pavurvur aro o eksing a God nge,
mo aro i pamimi or, kene avele.” Aisaia 6:10
41 Na Aisaia i wat riong aken nomenga, eneke i thopol tel nang ako aro God i papomnga a Jisas nge, mako i ritet nge.
42 Aveto Judare oa pompome pulua olemio nge a Jisas, ave o rimilempot i avele, eneke o ngange nge Parisire ako aro vene mo o mit roal or nge koroong a Judare ole lotuonga a vel. 43 Eneke ole lemi sivengaing nge tokokoere ole riseaing nge or, i mukal nge ole lemi sivengaing nge a God ile riseaing nge or.
Jisas ile riong aro i pamit tokokoere nge riong.
44 Lama Jisas i presa viringa ve, “Toko ako ilemio nge tho, ilemio nge engek avele, ilemio mun nge a Vovo ako i pakeu tho me. 45 Na toko ako i thopol tho, i thopol mun a Vovo ako i pakeu tho me. 46 Na tho esu a ulue ake me ranga ve ini pen lalanga, mo aro tokokoe areko olemio nge tho, aro o voth ol a mideng avele.
47 Na aro ve toko e i nongpol lek riong, na i nongal i avele, aro tho pamit i nge riong avele. Eneke tho es me mo aro tho pamit tokokoere nge riong avele, tho es me mo aro tho pamimi tokokoere ake ru a ulue. 48 Na tokokoe areko o lel okime nge tho na o avsa lek riong, ole riong nongpolnga i voth, ake ini lek riong, na nge ulue ile vusong, riong ako tho ripot i lale aro i sung paomelaling a or nge. 49 Ur ake i nunganga, eneke tho ripot riong nge sivengek lemik avele, aveto Vovo ako i pakeu tho me, i pator tho nge riong ako aro tho
ripot i. 50 Na lemik mire ako ve, ile patorong aken i sung mimiong ako aro ile vusonga avele, mako riong alavusnga ako tho ripot i, ini inga riong ako Vovo i ria tho nge.”