6
Jisas i ria or ve ienga inga ako i mukal nge nang rialonga.
(Matiu 12:1-8; Mak 2:23-28)
Na nge nang rialonga omole Jisas i es a wit a ometa lemi. Na ile wainlangaere o vurpot wit monnga pelie na o sisa i nge omeni na o an i. Ma Parisi pelie o ri ve, “Na i vava ake thomu o oma ur areko ler patorong i rial i nge nang rialonga, e?”
Ma Jisas i olal ole riong ve, “Na thomu o tital tenesing nge ur areko Devit i oma i nomenga, nge wop lemi ako ome ile tokokoere mesipun or. Ma Devit i eso a God ile vel lemi, ma i elpot bret ako o oma i ma ini sungong a God nge. Na Moses ile patorong i ri ve, bret aken tokokoere o rial nge, ini inga prisre oenga aro o an i. Aveto Devit i an i na i sungu mun i a ile tokokoere nge, aveto God i paomelal or avele.” Ma Jisas i ria or ve, “Na Toko Pomnga Itun i pavurvur ako aro i panes ilemi nge nang rialonga.”
Nge nang rialonga Jisas i oma senu toko ako imeni morungrung.
(Matiu 12:9-14; Mak 3:1-6)
Na nge nang rialonga mun e ako Jisas i eso a Judare ole lotuonga a vel, ma i patoral toko na sengre. Na toko omole ako i voth ako imeni sivenga nge anga i morungrung, ma imeni omkolo. Ma ine pamirealingare nge a Moses ile patorong, tomo nge Parisire o thopolrum senu nge a Jisas, eneke o kath ia tepun e ako aro o teltun ia nge tova ve i pamimi toko nge nang rialonga, akennga i leklek lale. Aveto Jisas ilemi mire nge olemi, mako i ria toko meni morungrunga aken ma i ria i ve, “Wong mita mo espot a mukaling me.” Mako toko aken i mita ma i espot a mukaling.
Ma Jisas i ria areko o thopolrum i, ma i ria or ve, “Tho sis ako ve, tho nina tel thomu, aro te oma uneke nge nang rialonga ako i panes ler patorong, aro te oma omaing sivenga, eve aro te oma omaing kerenga? Naro te pamimi toko nge, eve aro te pakerenga toko nge?”
10 Na Jisas i theu thea a toko alavusnga nge, lamako i ria toko aken ve, “Pavengvengpot menum mo menum savelvelu.” Ma i oma i ranga ve ako Jisas i ria i nge, mako imeni i sivenga werer sele. 11 Aveto Parisire olemi kling rintet nge i, ma osivenga o ria pel ve, “Aro te oma vava nge a Jisas?”
Jisas i paateal nge ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini.
(Matiu 10:2-4; Mak 3:16-19; Pakeke 1:13)
12 Nge nang omole ako Jisas i espot ma i esa a tete mo i nong a God nge. Ma i mosal inga nongong nge pemlik lollonga aken makola rulpopou. 13 Ma nang i toa ol me, ma i leng ile wainlangaere a i nge me. Ma i ateal or mule pa omole pothoi or aini a or nge mo o velpol ini ile pakekere, ako o apet or ini aposelre. 14 Ma oion vene: Na omole ini a Saimon, na Jisas i sungu mun iion aininga a Pita. Na Andru ako ini a Saimon itein. Na Jems na Jon na Pilip na Bartolomiu. 15 Na Matiu na Tomas na Jems ako ini a Alpius itun, na Saimon ako i voth a toko avlung ako o apet i ve ini a Selot.* Selot i mirenga ako ve, i voth e toko avlung ako o sis ve aro o pun tomo nge Romre ole gavman mo osivenga o theal ol or. 16 Na Judas ako ini a Jems itun. Na Judas Iskariot ako aro panen i sungu a Jisas a ngarangre omeni.
Jisas i pamimi werer toko na seng pulua.
(Matiu 4:23-25)
17 Ma Jisas ome ile pakeke areken, o esu a tete me. Ma o esu ma o mitu a pen vovovnga. Na ile wainlangaere pulua ako ru o voth mun. Ma tokokoe pulua ako ini Judia angare na pelie ini Jerusalem angare na pelie ako o es telek a thev epee ako a Tair ome a Saidon, o voth mun. 18 Ma o es ako me ve aro o nongpol ile riong naro i pamimi werer or nge oa ni multhanging. Na toko na sengre ako tamata kerengare o voth a or nge, o es mun a i nge ma i wistetpot tamata kerengare a or nge. 19 Ma toko alavusnga o tongporum ako aro o vugiro i, eneke ile engenging aolonga i eso e areko o vugiro i, mako o senu werer.
Jisas i ri nge sapaseong na lemi kerereong.
(Matiu 5:3-12)
20 Ma Jisas i the a ile wainlangaere nge, na i ria ve,
“Sapase thomu toko le ur avelengare,
eneke God i theal thomu na ini lomu Nepes lale.
21 Sapase thomu tokokoe areko o men mesi ponange,
eneke panen aro God i sung ur elonga a thomu nge,
naro osa pup ol.
Sapase thomu tokokoe areko o tang ponange,
eneke panen aro thomu o ngenge sise ol.
22 Sapase thomu tova ve,
tokokoere aro oni silal thomu
na okime lelal thomu,
na o voltet thomu,
na o apet tangatun iomu,
na o oma venen aken,
eneke thomu o panes a Toko Pomnga Itun.
23 “Na nge nang ako aro o oma venen aken nge thomu, aro lomumu i ngo sivenga rintet nge, na lomumu aro i ngo pis. Eneke God aro i olal i a thomu nge, nge sungong a urvet ako ro a Pen a Urvet. Naro o oma vene ake a thomu nge, eneke nomenga otiteviere o oma mun re venen aken nge a God ile riong elngare. 24 Aveto
“Patong thomu toko le urngare,
na panen marati aro thomu o el ol kerengaing,
eneke thomu o el mimiong sivenga lale.
25 Patong thomu tokokoe areko o an na osa pup ponange,
eneke panen aro thomu o men mesi.
Patong thomu tokokoe areko thomu o ngenge sise nge thomu ponange,
eneke panen aro thomu o tang
na thekumu einga aro i lel.
26 Patong thomu tokokoe areko, toko alavusnga o paesa iomu roro,
eneke nomenga otiteviere o oma mun vene aken
nge riong elnga le apaltetongare.”
Vothung ako ar sagu ler ngarangre.
(Matiu 5:39-42)
27 Na Jisas i ria or vene: “Aveto tho ria thomu areko o nongpol lek riong. Aro omu sagu lomu ngarangre. Naro thomu o oma vothung sivenga nge areko oni silal thomu. 28 Naro thomu o ria God mo aro i oma senu nge tokokoe areko o oma tungtang nge thomu. Naro thomu o nong a God nge, nge tokokoe areko o ri tangatun e thomu. 29 Na aro ve toko e i so wom pun, aro eksing mun wom pun epee mo i so mun i. Na aro ve toko e i elteta lom seltun, ong mothong tova pamumutal i nge i, tova ve i elteta mun lom tekruk. 30 Na aro ve toko e i nong ur e a wong nge, aro o sungu inga a i nge. Na aro ve toko e i ela lom ur e, o mothong tova nin werer mun i nge. 31 Na vothung ako wong sis ve aro tokokoere o oma i a wong nge, aro wong oma inga vothung aken a or nge.
32 Na aro ve omu sagu inga tokokoe areko oa sagu thomu, aro o paesa iomu nge vothung aken avele. Eneke tokokoe areko ole vothung kerenga, oa sagu mun tokokoe areko oa sagu mun or. 33 Na aro ve thomu o oma vothung sivenga inga nge tokokoe areko o oma vothung sivenga nge thomu, aro o paesa iomu nge vothung aken avele. Eneke tokokoe areko o oma vothung kerenga or mun o oma mun venen aken. 34 Na aro ve thomu o sungu inga thangaroong nge areko lomumu ve aro o olal werer i, aro o paesa iomu nge vothung aken avele, eneke tokokoe areko o oma vothung kerenga o sung mun thangaroong nge tokokoe areko o oma vothung kerenga mo aro o el werer mun oa thangaroong aken. 35 Aveto thomu, aro omu sagu lomu ngarangre. Naro thomu o oma vothung sivenga a or nge. Naro thomu o sungu thangaroong a or nge. Naro thomu o mothong tova lomumu ve aro o olal werer i. Na aro ve thomu o oma venen aken, God aro i olal i a thomu nge, nge sungong a urvet. Naro thomu o velpol ini a God, ako i aolonga rintet, itutunre. Eneke i oma vothung sivenga mun nge tokokoe areko o ri sivengaing a i nge avele, na nge areko ole vothung kerenga. 36 Aro thomu o themosal tokokoere ranga ve ako Titemer i themosal tokokoere.”
Thomu o mothong tova o avrum toko relnga pelie ole vothung ako i sivenga eve i kerenga.
(Matiu 7:1-5)
37 Ma Jisas i ria mun ve, “Na aro ve thomu o avrum toko ile vothung avele, aro God i avrum mun lomu vothung avele. Na aro ve thomu o paomelal toko avele, aro God i paomelal mun thomu avele. Na aro ve lomumu simikal tokokoere ole vothung kerenga, aro God ilemi simikal mun lomu vothung kerenga. 38 Aro ve thomu o sung menumu a tokokoere nge, aro God i olal mun sungong aken a thomu nge. Na ile sungong aro i mengmeng avele, aro i vual taktak rintet na i pavurvur aro o mit roal i avele. Sungong ako ong sung i a tokokoere nge, aro God i sung mun i a ong nge, ranga ve ako ong sung i a tokokoere nge.”
39 Ma Jisas i sung mun riong agelalnga omole a or nge ve, “I pavurvur aro theki prosnga e aro i wol rum theki prosnga e, kene avele, aro vene mo or paini o matu a vol lemi. 40 Na wain ako i men nge pamirealing i pavurvur aro i aolo leltun ile pamirealinga avele. Aveto aro ve i pavus senu ile pamirealing kena aro i velpol, mo i ranga ve ini mun i ile pamirealinga.
41 “Na mothong tova wong thepol won amum i voth a teum itheki, aveto ong kene ong thopol tel wong avele ako won epee i ngo sopal thekum. 42 Na aro ve wong thepol won epee aken avele, ong mothong tova ong ria teum ve, ‘Teik, aro tho eltetpot won amum atiken i ngo a thekum.’ Wong ini pokononga. Aveto i sivenga ako ong eltetpot tel won epee aken ru i ngo sopal thekum, lamo aro wong the senu, moro aken wong eltetpot won amum ako i ngo a teum itheki.”
Won kerenga aro imonnga i kerenga mun.
(Matiu 7:16-20)
43 Na Jisas i ria mun ve, “Won sivenga i pavurvur aro imonnga i kerenga avele. Ranga ve mun i ako won kerenga i pavurvur aro imonnga i sivenga avele. 44 Na tokokoere o ate won ako nge imonnga. Naro i pavurvur aro wong vurpot pupos monnga a we wopuponga nge, kene avele. Na o vur vain monnga a we wopuponga nge avele. 45 Na toko sivenga i paespot ur sivenga ako i voth a ilemi. Na toko kerenga mun i paespot ur kerenga ako i voth a ilemi. Eneke toko iwo i ripot vengveng ur ako i voth a ilemi.”
Riong agelalnga nge toko or aini ako or ini vel omangare.
(Matiu 7:24-27)
46 Na Jisas i ria mun ve, “I vova ake thomu o apet tho ve Toko Pomnga, Toko Pomnga, aveto thomu o panes lek riong avele, e? 47 Na aro ve toko i es a tho nge me, na i nongpol lek riong na i panes i, moro aken aro tho ria thomu nge toko aken ile vothung. 48 Na toko aken i ranga ve ini toko ako i ri ve aro i ari vel. Na a mukaling i to vol lukulukunga, ako i esu a ulue lemi. Lamako i aria vel nge roro, ma thei awonga aolonga i velpol ma i es a vel aken nge ma i tik i, ma vel aken i vulpesa vet avele, eneke toko aken i ari vel sivenga ako i engeng. 49 Aveto toko ako i nongpol lek riong na i panes i avele, i ranga ve ini toko ako i aria vel, na i men polpola inga a ulue nge. A ur e avele na thei awonga i velpol ma i opthesa vel aken, ma i matu, mako i kerenga selele.”

*6:15: Selot i mirenga ako ve, i voth e toko avlung ako o sis ve aro o pun tomo nge Romre ole gavman mo osivenga o theal ol or.