9
Jisas i sung omaing a ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini nge.
(Matiu 10:9-15; Mak 6:8-11)
Na Jisas i leng ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini a i nge me. Ma i sungu engenging aolonga a or nge, mo ako aro o wistetpot tamata kerengare na o pamimi ni multhanging kerengare. Na i pakepot or mo o panongpol nge a God ile menong e nepes, mo o pamimi ni multhangingare. Ma i ria or ve, “Na thomu o mothong tova o el ur pelie nge lomu esong, ako ranga ve ini eel, na alal, na aning, na umtun. Na thomu o mothong tova o el mun lomu teunong pelie. Na aro ve thomu o velpol a rem e, na toko i nongpoo thomu a ile vel, aro thomu o ngo inga nge vel aken, i pavurvur nge nang ako aro thomu o plos lelpot nge rem aken. Na aro ve tokokoere o nongpoo thomu avele, aro thomu o los lelpot nge rem aken. Na o tepluspot rem aken a vuvus a evomu salemi a tokokoere otheki, mo ini ole paatealinga ako o nongal nge a God ile riong avele, mo aro ole vothung kerenga i ngo reletun a or nge.” Lamako Jisas ile wainlanga areken o losa ma o esu esa a rumremre. Na o panongpol nge Panongpolong Sivenga na o pamimi ni multhangingare a pen elonga.
Herot i nongpola a Jisas ile omaing ma ilemi ngo pelekpol nge.
(Matiu 14:1-2; Mak 6:14-16)
Na Herot ako ini Galili angare ole nepes, i nongpola ur alavusnga ako i velpol ol. Ma ilemi ngo pelekpol, eneke toko pelie ako o ri ve, “Jon ako ini toko paninuonga i mimi werera a vuvepun.” Na oa pelie ako o ri ve va ini a Elaija i velpol werer. Na oa pelie o ri mun ve, “Ava ini a God ile riong elnga nomenganga omole ako i mimi werera mun.” Mako Herot i ri ve, “Na Jon ake tomo tho ria mo o sorotetpot ikei lale, na toko aken kene ini ol i anga ako tho nongpol omaing engenga ako i oma i, e?” Na i kath sovengalo ako aro i thepol a Jisas nge.
Jisas i paan tokokoere ako oa titaling i aoselea 5,000.
(Matiu 14:13-21; Mak 6:32-44; Jon 6:5-13)
10 Ma Jisas ile pakekere o lo werer ol, ma o ria Jisas nge ur alavusnga ako o oma i. Ma Jisas i wola or ma oenga inga ako o es a pen polpolnga ako i toth nge rem pomnga ako iion a Betsaida. 11 Aveto toko na seng o nongpol i ako i es lale, mako o paneso sele i, ma o velpol a i nge. Ma i nongpoo or, ma i panongpol or nge a God ile menong e nepes. Na i pamimi toko na seng areko oni multhang.
12 Na toth nge nang le sivlukong na Jisas ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini aken o es a i nge, ma o ria i ve, “Na i sivenga ako aro wong pakepot toko na seng a rumremre la mo aro o el aning nge, na o nokolkol nge, eneke wop ake te voth nge ini pen polpolnga.”
13 Aveto Jisas i ria or ve, “Thomu re ake aro o sungu aning a or nge.”
Ma o olal ile riong ve, “Aveto emem aning pom avele. Na ini inga bret or lim na silang or aini. Na aning ake i pavurvur avele tova them es mo them ol pulua pomnga ake oa aning.” 14 Eneke totomonere inga oa titaling i mul nge 5,000.
Ave Jisas i ria ile wainlangaere ve, “Thomu o ria or mo o men nge avlung avlung mo mule pa lim nge avlung omole omole.” 15 Mako Jisas ile wainlangaere o ria or venen aken, lamako o menu ol. 16 Lamako Jisas i ela bret or lim aken, na silang or aini aken, ma ipo watha a sepsa la ma i ri sivengaing a God nge. Mako i inreku bret na i insisau silang ma i sungu i a ile wainlangaere nge, mo o sung sung ol i a toko na sengre nge. 17 Ma or alavusnga o an, ma osa pup. Ma oa aning uluo o patu i nge alal aolonga or mule pa omole pothoi or aini.
Pita i ritet nge a Jisas ako ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere.
(Matiu 16:13-16; Mak 8:27-29)
18 Ma nge nang omole ako Jisas ienga i voth ma i nong. Na ile wainlangaere o velpoltun i. Ma i nina or ve, “Na toko na sengre o ri ve va, tho ini ao?”
19 Ma o olal ile riong ve, “Na oa pelie o ri ve, wong ini a Jon ako ini toko paninuonga. Na pelie mun o ri ve, wong ini a Elaija. Na pelie mun o ri ve, wong ini a God ile riong elnga nomenganga omole ako i mimi werera mun.”
20 Ma i nina or ve, “Na thomu kene o rivenga, tho ini ao?”
Ma Pita i olal ile riong ve, “Wong ini toko ako God i ateal ong mo aro ong el werer ile tokokoere.”
21 Ma Jisas i ri engeng a or nge ve, o mothong tova o rimilimlem riong aken a tokokoere nge.
Jisas i ritet nge ile rinong na nge ile los wereraing.
(Matiu 16:21-28; Mak 8:31–9:1)
22 Na Jisas i ri ve, “Naro Toko Pomnga Itun aro i el sisisong puluanga. Naro Judare oa pompomere, na pris kimangare, na pamirealingare nge a Moses ile patorong, aro o pilalpot i naro o pun rin i. Naro nang or me aro i vus lamo i los werera mun a vuvepun.”
23 Ma i ria or alavusngare ve, “Na aro ve toko i sis ve i panes tho, aro i paesu i ruru na i mothong tova i panes isivenga ilemi, naro i potun isivenga ia won ngoronga nge nang elonga mo aro i panes tho. 24 Eneke toko ako i krim engeng isivenga ile mimiong, aken aro ile mimiong aro i penthal. Aveto toko ako i mothong isivenga ile mimiong panesnga, mo aro i panes tho, aro i el mimiong ako aro ile vusonga avele. 25 Na aro ve toko e i el ile ur elonga pulua ake ru a ulue, aveto panen nge ile rinong, aro ve ioni i kerenga, aro ile ur elonga aro i opoal i vava? 26 Na aro ve toko e ako ile maral nge tho na lek riong, aro Toko Pomnga Itun ile maral mun nge toko aken, tova i velpol ini nepes tomo nge ile engenging na ile tolilisong na tomo mun nge Itema na ensel riringare ole engenging and ole tolilisong mun. 27 Na tho ri nunganga a thomu nge, thomu pelie ake ru o mit aro thomu o rin rongan naro thomu o thopol a God ile menong e nepes aken.”
Jisas ini peti i eksing rintet ma i tolilis.
(Matiu 17:1-8; Mak 9:2-8)
28 Ma Jisas i oma riong aken, lama nang or limme i vus, ma i wola a Pita, Jems na Jon ma o esa a tete polemi la, mo aro o nong nge. 29 Ma i nong na itheki lemi i eksing ma i rel rintet na ia teunong i velpol ma i tolilis na i veleles rintet. 30 Na a ur e avele na toko or aini ako o velpoltun i ma o ri tomo nge i. E ini a Moses na e ini a Elaija. 31 Na or paini o velpol tomo nge a God ile tolilisong. Na or paini o ri tomo nge a Jisas nge ile rinong ako i toth aro i velpol a Jerusalem. 32 Na Pita ome ithangangaere otheki nong nong, mako o nokolkol. Ma o vurpol werera na o thepol a God ile tolilisong ako i velpol a Jisas nge na o thopol mun toko or aini ako o mit tomo nge i. 33 Na toth ol ako aro toko or aini aken o los lelpot ol nge a Jisas mo o es, na Pita i ria Jisas ve, “Pamirealinga, i sivenga ake them voth inga ake, naro them aria valvale or me, naro omole ini lom na omole ini a Moses ile na omole ini a Elaija ile.” Na Pita ilemi mire senu nge uneke ako i ri nge, kene avele.
34 Na rongan Pita i ri na songen aolonga ako i pavlestun or ma o ngeip rintet, eneke i vlestunu or. 35 Ma lenging ako i espot a songen aken lemi ma i ri ve, “Ake ini Tuk, ako tho ateal i lale ve aro i oma lek omaing. Naro thomu o nongal ile riong.” 36 Na lenging aken i vusu, lamako o thepol a Jisas ienga ako ru i mit ol. Na nge wop lemi ako Jisas rongan i mimi, ile wainlanga or me aken o ria toko e avele nge uneke ako o thepol i lale.
Jisas i pamimi wainlanga ako tamata kerenga i voth a i nge.
(Matiu 17:14-18; Mak 9:14-27)
37 Na nge erangunga ma o losa a tete aken ma o esu me. Ma toko na seng pulua ako o thepolo or. 38 Na toko omole ako ru nge toko avlung aken i presa ve, “Pamirealinga, tho nong wong, wong thepol tel tuk tomonnga ake, eneke tuk re inga omole ake. 39 Na tamata kerenga e ako i rero i nge nang elonga ma i walal kerere, ma tamata kerenga aken i rero i ma sawirwir i na ia molpe i palalas a iwo. Na i pakerenga rintet ini peti, na i lopot virial a i nge avele. 40 Na tho tangoso a lom wainlangaere nge ve, aro o wistetpot tamata kerenga aken, aveto o pavurvur avele.”
41 Ma Jisas i olal ile riong ve, “Na thomu toko na seng ake o mimi nge wop lemi ake, lomu lemioong tie avele. Na lomu vothung i kerenga. Na tho potun lomu matheong evelelnga naro tho voth tomo e thomu palolo avele. Na penva aro lomu lemioong aro i engeng?” Na i ria wain aken itema ve, “Wol tum aken a tho nge me.”
42 Na wainlanga atiken i es toth ol a Jisas nge me, ma tamata kerenga aken i pamatu i ruru ma sawirwir rintet i, aveto Jisas i vol tamata kerenga aken, ma i pamimi werer wainlanga aken, mako i pake werer i a itema nge la. 43 Ma or alavusnga o kukuk rintet nge a God ile engenging aolonga aken.
Jisas i ri mun paininga nge ile rinong.
(Matiu 17:22-23; Mak 9:30-32)
Ma toko na seng rongan olemi pelekpol nge ur alavusnga ako Jisas i oma i. Ma Jisas i ria ile wainlangaere ve, 44 “Naro thomu o ta senu telngomu mo o nongpol riong ake, aro o sung Toko Pomnga Itun a toko kerengare omeni.” 45 Aveto ile wainlangaere olemi mire nge riong aken tepun mirenga e avele. Eneke God i parong kine riong aken mirenga a or nge. Ma o ngeip nge ininnga, ako aro i ria or nge riong aken mirenga.
Jisas ile wainlangaere o ser pel nge anga ako aro i mukal ole.
(Matiu 18:1-5; Mak 9:33-37)
46 Ma nge nang omole e ako Jisas ile wainlangaere o ser pel nge ako aro oa kathnga aro i aolonga nge or. 47 Ma Jisas ilemi mire nge olemi, mako i wola wain atiko ma i pamitu i totho a ilo sei. 48 Ma i ria ile wainlangaere ve, “Na toko ako i paruru isivenga na i nongpoo wain ti e ranga ve ini wainlanga atike, eneke ilemio nge tho, akennga kene i nongpoo ako ini tho. Na toko ako i nongpoo tho, kene i nongpoo ako ini a God ako i pake tho me, eneke toko ako ilemi ve ini toko polpolnga ako ru a thomu nge, aken ini toko aolonga a God itheki.”
Jisas i ri ve toko ako ini lomu ngarang avele, aken ini thongomu.
(Mak 9:38-40)
49 Ma Jon i ria ve, “Toko Pomnga, them thepol toko e ako i wistetpot tamata kerenga nge iom, ma them rial vet i nge, eneke i voth tomo nge it avele.”
50 Aveto Jisas i ria i ve, “Na thomu o mothong tova o rial i nge, eneke toko ako ini lomu ngarang avele, aken aro ini thongomu.”
Jisas i patea ile esong a Jerusalem la, tomo nge ile wainlangaere
(Vonge 9:51–19:27)
Samaria angare oni plong ve aro Jisas i eso a ole pen.
51 Na i toth lale ako aro Jisas i esa a Pen a Urvet la, mako ile lemi rumong i engeng ol ako aro i esa a Jerusalem. 52 Mako i pake tokokoe pelie mo aro o mukal mo o eso a rem e ako a Samaria mo aro o thopol vet vel pelie ako aro o ngo nge. 53 Aveto rem lemiare, oni plong ve aro o nongpoo a Jisas. Eneke olemi mire ako aro i es a Jerusalem la, mo i lotu nge.* Samaria angare ole Lotu Tepun a Vel i voth a Gerisim. Aveto Judare ole Lotu Tepun a Vel i voth a Jerusalem. O thopol a Jon 4:20. Na Samaria angare o ri ve Judare o panes vengveng lotuong avele, mako oni plong ve aro o opoal toko e ako i es a Jerusalem mo aro i lotu nge. 54 Na ile wainlanga or aini ako ini a Jems ome a Jon o thepol tokokoe Samaria angare ole vothung aken, ma or paini o nin a Jisas ve, “Toko Pomnga, wong sis ako aro them paini them lengu won sesenga a sepsa me mo i ongtun tokokoe areke?” 55 Aveto Jisas i eksing werera ma i vol or paini. 56 Mako o es ol a rem relnga ol la.
Jisas i ri nge vothung ako tokokoere aro o oma i mo aro o panes i.
(Matiu 8:19-22)
57 Na Jisas tomo nge ile wainlangaere o es a sovengalo la. Na toko omole ako i ria i ve, “Na pen alavusnga ako aro wong es nge, aro tho panes wong nge.”
58 Ma Jisas i ria i ve, “Na nanau kleng lemimi anga ile silkep i voth. Na menre ole ring i voth. Aveto Toko Pomnga Itun imei avele ako aro i ngo nge.”
59 Ma Jisas i ria toko relnga mun e ako ve, “Wong es me mo panes tho.”
Aveto toko aken i ria ve, “Toko Pomnga, som wompot tel tho, mo tho es mo tho tetun tel ok vovo.”
60 Ma Jisas i olal ile riong ve, “Na tokokoe areko ooni i rin lale, aro osivenga o tetun olengare ako o rin mun. Aveto aro wong es mo wong panongpol nge a God ile menong e nepes.”
61 Na toko relnga mun e ako i ria mun a Jisas ve, “Toko Pomnga, aro tho panes wong, aveto aro som wompot tel tho, mo tho lo werer mo tho paioal tel lek vel lemiare.”
62 Na Jisas i olal ile riong ve, “Na aro ve toko e i patea ia ometa omanga, aveto ilemi rum mun omaing relnga mun e, toko ako i venen aken i pavurvur aro i oma omaing nge a God ile menong e nepes, kene avele.”

*9:53: Samaria angare ole Lotu Tepun a Vel i voth a Gerisim. Aveto Judare ole Lotu Tepun a Vel i voth a Jerusalem. O thopol a Jon 4:20. Na Samaria angare o ri ve Judare o panes vengveng lotuong avele, mako oni plong ve aro o opoal toko e ako i es a Jerusalem mo aro i lotu nge.