23
Jisas i mit nge riong a Pailat itheki.
(Matiu 27:11-14; Mak 15:2-5; Jon 18:29-37)
Ma ine mukalinga alavusnga areken o losa ma o pasong a Jisas ma o pamit i nge riong a Pailat itheki. Ma o patea ol iteltunnga, ma o ri ve, “Them thepol toko ake i paleklek lemem tokokoere nge vothung pulua. Na i rial or nge umtun ulnga a nepes a Sisar nge, na i ri ve i ini nepes omole ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere.”
Na Pailat i nin a Jisas ve, “Wong ini Judare ole nepes, e?”
Ma Jisas i olal ile riong ve, “I venen re aken ong ri lale.”
Lama Pailat i ria pris kimangare na pulua alavusnga aken ve, “Tho thepol vothung kerenga e avele ako toko ake i oma i, ako aro tho paomelal i nge.”
Aveto o ri viringa mun ve, “Toko ake i pavurpola tokokoere olemi nge ile pamirealing ako a pen alavusnga a Judia. I patea a Galili na i espot e pen ake.”
Jisas i mit nge riong a Herot itheki.
Na Pailat i nongpol venen aken ma i nina or ve, “Toko ake ini Galili anga?” Na i nongpol ako Jisas ile rem tepun i voth a epee ako Herot i theal i, mako i pake i a Herot nge, eneke Herot i voth mun a Jerusalem nge wop lemi aken.
Ma Herot i thepol ako Jisas i velpol a i nge, ma ilemi sivenga rintet, eneke i nongpola Jisas ile kimaing. Na nge nang pulua i sis ve i thopol a Jisas na ia pun ako ve, i thopol pathepolong pelie ako aro Jisas i oma i. Mako Herot i nin a Jisas nge ninong pulua, aveto Jisas i olal vet riong tie avele. 10 Na pris kimangare tomo e toko pamirealingare nge a Moses ile patorong o tipot i a mukaling ma o ripot ia theki puluanga ako olemi otun i nge. 11 Na Herot tomo nge ile punongare o ri sililal a Jisas ma o oma riong ako i paruru i. Lamako o asisaltun i, mako o pateunu i nge seltun a urvet ako ini nepes a malmaling, ma o pake werer i a Pailat nge la. 12 Ma nge nang aken Herot ome a Pailat othanga ol pel. Na nomenga or paini ole ngarang pel.
Pailat i ritet nge ako aro o pun rin a Jisas.
(Matiu 27:15-26; Mak 15:6-15; Jon 18:39–19:16)
13 Na Pailat i leng veliloalo pris kimangare tomo nge Judare oa pompomere na tokokoere. 14 Ma i ria or ve, “Thomu o wol toko ake a tho nge me na thomu o ri ve i pavelpol punong tomo e gavman, na thomu o mit a thekik na tho nongpol lomu riong ako lomumu otun i nge, aveto tho thopol i ako, e avele i nunganga. 15 Na Herot mun i thopol ur e avele ako i kerenga a i nge, eneke i pake werer i a it nge me. Na toko ake i oma ur e avele ako aro te pun rin i nge. 16 Mako aro tho ria or mo aro o so litlit i lamo o modop i mo i vthopot.” 17 [Na nge Punseleainga a Aning nge tovu po elonga tokokoere osivenga aro o apetpot toko e ako i voth a mang a midenga lemi mo aro Pailat i sungpot i mo i vthopot nge kinong.]
18 Na pulua aken okei omolepot na o presa viringa ve, “Pun rin i! Na sungpot a Barabas a them nge me.” 19 Na Barabas ini toko ako nomenga o paeso i a mang a midenga, eneke i supo tomo nge areko o pavurpola punong ako a rem pomnga ma rinong i velpol nge.
20 Na Pailat i sis ve aro i modop a Jisas mo i vthopot. Mako i lengpot mun a pulua aolonga aken nge. 21 Aveto o pres werer mun ve, “Pamona i a won ngoronga nge, pamona i a won ngoronga nge.”
22 Na Pailat i ria or nge pa or menga ol ve, “Aveto vothung kerenga kathnga ako i oma i? Tho thopol vothung e avele ako i kerenga ako aro te so rin i nge! Aro tho ria or mo aro o so litlit i lamo o modop i mo i vthopot.”
23-24 Aveto o mosal inga presing ve aro o pamona a Jisas a won ngoronga nge. Makola ole presing i oma a Pailat ma i panes olemi. 25 Na i modoppot toko ako osivenga o apetpot i ako nomenga o paeso i a mang a midenga, eneke i supo tomo nge punongare ako o pavelpol rinong. Na i sung a Jisas a punongare omeni ranga ve ako o ri nge.
Rom a punongare o pamona a Jisas a won ngoronga nge.
(Matiu 27:33-44; Mak 15:22-32; Jon 19:17-24)
26 Na punongare o wolpot a Jisas la na o eses a sovengalo la ma o sangpolo toko omole ako iion a Saimon na ini toko ako ile a Sairini na ia sele ometare lale, na i es alpo a rem pomnga. Na o rereu i ma o papotunu i nge a Jisas ia won ngoronga, ma i rumongal nge a Jisas. 27 Na pulua aolonga o panes i, na oa pelie ini sengre na o wal na o tang nge a Jisas. 28 Na Jisas itheki lel werer a or nge na i ri ve, “Seng Jerusalem angare o mothong tova o tang nge tho, aveto aro o tang nge sivengomu tomo nge tutumuere, 29 eneke nang e ako aro i velpol ako aro tokokoere o ri ve, ‘Sapase seng areko otun e avele.’ 30 Na nge wop lemi aken tokokoere aro o ria tetere ve, ‘Mata a them nge.’ Naro o ria pengenere ve, ‘Tetun them.’ * Hosea 10:8 31 Eneke Romre olemi mire ako tho oma vothung kerenga e avele na thomu o thopol vet paomelaling ako o oma i a tho nge, na anga aro i thopol ol paomelaling aolonga ako aro o sungu i nge thomu ako o oma vothung kerengare?”
32 Na o wol mun toko kerenga or aini ako o avsa patorong, na o wol or mo aro o pun rin or tomo nge a Jisas. 33 Na o velpol a pen e ako o apet i ve ini “Toko po a kikil.” Mako o pamona ol a Jisas a won ngoronga nge. Na o pamona mun toko kerenga or aini aken. Na omole i mon a Jisas imeni sivenga nge anga, na omole i mon a Jisas imeni kerenga nge anga. 34 Ma Jisas i ri ve, “Vovo, lomum simikal ole vothung ake, eneke olemi mire nge ur ako o oma i, kene avele.” Na punongare o asisal nge satu mo aro i pathengal oa kathnga aken aro i el tel a Jisas ia teunong epee.
35 Na toko na sengre o mit ma o the, aveto Judare oa pompomere o ri sililal i ve, “I pamimi pelie na aro ve ini toko ako God i ateal i mo aro i el werer ile tokokoere, aro i pamimi werer vet isivenga.”
36 Na punonga munre o pasililalo itheki, mako o sung mun vain welnga a i nge, 37 na o ria ve, “Pamimi sivengom tova ve wong ini Judare ole nepes.”
38 Na roro a ipounga o wat riong Romre ole vothung i vene, aro ve o pun rin toko a won ngoronga nge, aro o wat vothung kerenga ako toko aken i oma i, na o sotuna i a ia won ngoronga mo aro tokokoere olemi mire nge vothung ako toko aken i oma i ma i rin nge. epee ako ve,
Ake ini Judare ole nepes.
39 Na toko kerenga omole ako i mon totho a i nge, i ri riong kerenga a i nge ako i paruru i ma i ri ve, “Ava wong ini toko ako God i ateal wong mo aro wong el werer ile tokokoere, e? Na pamimi sivengom na them paini mun!”
40 Aveto ia aininga i vol i, ma i ria i ve, “Wong papomnga a God avele? It alame te el inga paomelaling ako i vur e pel inga, 41 na it aini te el paomelaling ako i pavurvur nge omaing kerenga ako te oma i, aveto i kene, i oma omaing kerenga e avele.”
42 Ma i ria Jisas ve, “Na aro lomum rum tho tova ve ong velpol ini nepes.”
43 Ma Jisas i ria i ve, “Tho ri nunganga a wong nge, ponange aro wong voth tomo e tho ake ro a Pen a Urvet.”
Jisas i rin a won ngoronga nge.
(Matiu 27:45-56; Mak 15:33-41)
44 Na nge penang lopat, mideng aolonga i velpol ma i seltun pen elonga, i pavurvur ako la nang meta i el or me nge penie. 45 Na nang i to ol avele na lavlav velvelnga ako i mon rupalu a Lotu Tepun a Vel lemi pat, i minra ma epee ainiu. 46 Na Jisas i wala viringa ma i ri ve, “Vovo, onik i voth ol a menum nge.” Ma i ri venen aken lamako i rin.
47 Na punongare ole mukalinga i thopol ur ako i velpol ma i risea a God nge ma i ri ve, “I nunganga, toko ake ini toko sivenga.” 48 Na tokokoe alavusnga areko o pathun mo o the nge ur aken, o thopol ur aken i velpol ma o lo werer a ole vel omole omole, ma o so opakei, eneke olemi kerere rintet. 49 Na tokokoe areko olemi mire nge a Jisas tomo nge seng areko o panes i a Galili me, or mun ako o mit mun mela tie na o thopol ur areko i velpol.
O tetun ol a Jisas.
(Matiu 27:57-61; Mak 15:42-47; Jon 19:38-42)
50-51 Na toko omole ako i voth ma iion a Josep ma ile a Arimatea ako ini Judare ole rem. Na ini toko sivenga ako ile vothung i vengveng. Na i men tetal a God ile menong e nepes, ile velpoling. Na ini a Judare oa pomnga mun, aveto ilemi i vur e pel tomo nge areko o teltun a Jisas avele. 52 Na i es a Pailat nge na i nongpot a Jisas ini peti. 53 Lamako i osu a Jisas ini peti ma i soa i nge seltun na i pango i a vuvepun ako o monsi tonga nomenga a pilpeli tepun. Na o pangoo vung e nge rongan. 54 Na ini nang monsionga ako nge nang rialonga na nang rialonga i toth ol ako aro i patea ol.
55 Na seng areko o panes a Jisas a Galili me, o panes a Josep na o thopol a Jisas ini peti ako o pangoo i a vuvepun aken. 56 Lamako o lo werer a ole pen ma o monsi nge ur una vronga ako aro o taul a Jisas ini peti nge. Aveto nge nang rialonga o panes a Moses ile patorong na o thau or nge.

*23:30: Hosea 10:8

23:38: Romre ole vothung i vene, aro ve o pun rin toko a won ngoronga nge, aro o wat vothung kerenga ako toko aken i oma i, na o sotuna i a ia won ngoronga mo aro tokokoere olemi mire nge vothung ako toko aken i oma i ma i rin nge.