10
Ina Jisas ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini aken oionre.
(Mak 3:16-19; Luk 6:14-16)
Lamako i veliloal ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini, ma i sungu ile engenging a or nge, mo aro o wistetpot tamata kerengare nge, naro o pasivenga ni multhangingare nge oa kerengaing.
Ake ini pakeke or mule pa omole pothoi or aini aken oionre na i vene: Teltelnga ini a Saimon ako tokokoere o apeta mun i ve ini a Pita na itein a Andru, na Jems ako ini a Sebedi itun na itein a Jon, na Pilip, na Bartolomiu, na Tomas, na Matiu ako ini takis elnga, na Jems ako ini a Alpius itun na Tadius, na Saimon ini toko omole nge avlung ako o apeta ir ve ini a Selot,* Selot i mirenga ako ve, i voth e avlung ako o sis ve aro o pun tomo nge Romre ole gavman mo osivenga o theal ol or. ome a Judas Iskariot, ini toko aton i sungu a Jisas a ngarangre omeni.
Jisas i sungu umong a ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini areken nge.
(Mak 6:8-11; Luk 9:3-5; Luk 10:4-12)
Lama Jisas i pakepot ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini areken ma o es, ave i pator engeng tel or ve, “Thomu o mothong tova o es nge areko or ini Judare avele, eve nge Samaria angare ole remre. Ave aro thomu o es vengveng a Israelre nge la, ako o leklek ranga ve ini sipsipre. Aro thomu o es mo o panongpol or ve, ‘God ile menong e nepes kene i toth me lale.’ Aro thomu o pasivenga ni multhangingare, naro thomu o pamimi areko o rin lale, naro thomu o pasivenga tokokoe areko oni a putput, naro thomu o wistetpot mun tamata kerengare. Ur areke thomu o el i lale kene thomu o ol i avele, naro o ol mun i a thomu nge avele. Na thomu o mothong tova o el umtun pelie tomo nge thomu. 10 Naro thomu o mothong tova o es tomo nge lomu alal na lomu tekruk aininga na lomu esonga tomo mun nge lomu eel. Aro avele. Thomu o um e tokokoere naro o theal thomu.
11 “Aro ve thomu o es a rem e, aro thomu o the nge toko sivenga e ako tova i nongpoo thomu mo aro thomu voth tomo nge i, mola i pavurvur nge ako aro thomu o es mun nge rem relnga e. 12 Aro ve thomu o koro a vel e nge, aro thomu o ria i ve, ‘Lemi moring aro i voth tomo nge thomu.’ 13 Na aro ve tokokoere olemi sivenga e thomu, aro lomu lemi moring i voth tomo e or, ave aro ve olemi sivenga e thomu avele, aro thomu o el werer lomu lemi moring a or nge. 14 Na eve toko e avele i nongpoo thomu na oni plong nge lomu riong, aro thomu o tepluspot evomu a vuvus na thomu o plos lelpot nge pen aken. 15 Tho ri nunganga a thomu nge, nge nang ako God i ateal i ve aro tokokoere o mit nge riong, matheong ako i velpol a tokokoe areke nge, aro i aolonga nge matheong ako i velpol a toko Sodom ome Gomora angare nge.”
Ine matheong pulua aro i velpol.
(Mak 13:11-13; Luk 21:12-17)
16 Ma Jisas i ria or ve, “Thomu o nongpol. Tho pake thomu ranga ve ini sipsipre ako o eso a nanau pilre oa lemimi. Aro lomu vothung i ranga ve ini pilimore ole vothung, ako olemi avrum senu tel e ole omaing lamo o oma i. Naro lomu vothung ranga ve ini pothure ole vothung, ako ilemi nge ur kerenga omanga avele. 17 Aro thomu o naktet thomu nge tokokoere, eneke aro o pamit thomu e riong, naro o so litlit thomu a Judare ole lotuonga a velre lemi. 18 Naro o pamit thomu a mukalingare na nepesre otheki, eneke thomu ini lek. Aro i vene aken naro thomu o panongpol nge Panongpolong Sivenga a or nge na nge areko or ini Judare avele mun. 19 Nang ako o rere thomu mo o pamit thomu nge riong, o mothong tova lomumu i ngo pelekpol ve aro thomu o ria riong kathnga a or nge, eneke nang aken aro God i sungu ile riong e thomu ako aro thomu o ripot i. 20 Aro ini thomu ako o ri kene avele, ave aro ini inga Titomomu Ioni Riringa ako aro i ripot a womu me.
21 “Tokokoere aro o pamit otiteinre e riong mo olemi omoletet nge opunrinnga, na toko pelie mun ako aro o pamit otutunre e riong mo olemi omoletet nge opunrinnga, na otutunre aro o pamita mun otitemaere na oninaere e riong mo olemi omoletet mun nge opunrinnga. 22 Na toko alavusnga aro oni silalpot thomu, eneke thomu ini lek, ave tokokoe areko o mit engeng mo la i pavurvur nge mimiong ake ile vusong, God aro i el werer or. 23 Aro ve tokokoere nge rem aken o pakerenga thomu, aro thomu o lo a rem relnga e. Tho ria thomu, aro thomu o pavus lomu umong rongan a rumrem alavusnga a Israel, naro Toko Pomnga Itun aro i es werer me.
24 “Wain ako i men nge pamirealing i pavurvur aro i aolonga nge ile pamirealinga avele, na toko um polpolonga i pavurvur aro i aolonga nge itokoninga avele. 25 Aro i sivenga tova ve wain aken i velpol ranga ve ini ile pamirealinga, na toko um polpolonga ile engenging i ranga ve ini itokoninga ile engenging. Aro ve o apeta vel tokoninga aken ve ini a Belsebul, Belsebul ini tamata kerengare ole mukalinga. naro o apeta mun itutunre oionre nge ur ako i kerenga rintet.
Tokokoere aro o ngeip inga nge a God ienga.
(Luk 8:2-7)
26 “Maken aro thomu o ngange nge or avele, eneke vothung ako i ngo kine, aro i ngo pat panen. Na riong ako i ngo kine, aro panen aro or alavusnga olemi mire nge. 27 Na riong ako tho ria thomu nge a mideng, panen aro thomu o pamilempot i a pen lalanga. Na riong alavusnga ako tokokoere o pakosisil i, aro thomu o presa pres ol i a rem lemi. 28 Na thomu o mothong tova o ngange nge areko o pun rin numu peti, ave o pavurvur avele ako aro o pakerenga onumu. Aro thomu o ngange inga nge a God, eneke i pavurvur ako aro i pakerenga numu peti tomo mun nge onumu ako a pen ako won sesenga i voth nge. 29 Na tokokoere o ol men tun or aini nge toea omole inga, ranga ve ako or ini ur polpolnga, ave aro ve God isa wom i a or nge avele, aro men tun omole aro i rin avele. 30 Na God ilemi mire senu nge thomu, na i tital poungomu thoing omole omole lale. 31 Thomu o mothong tova o ngange, eneke God ile lemi rumong e thomu i aolonga nge men posposenga pulua.
Te mothong tova ler maral ako ve, it ini a Jisas ile.
(Luk 12:8-9)
32 “Aro ve toko e i ripot a pulua oa lemimi ve, ‘Tho ini a Jisas ile.’ Tho mun aro tho ria Temek ako i voth a Pen a Urvet ve, ‘Toko aken ini lek.’ 33 Na aro ve toko e i ripot a pulua oa lemimi ve, ‘Tho ini a Jisas ile avele.’ Tho mun aro tho ria Temek ako i voth a Pen a Urvet ve, ‘Toko aken ini lek avele.’
Jisas i pavelpol punpeling na i pavelpol lemi moring avele.
(Luk 12:51-53)
34 “Thomu o mothong tova lomumu ve, tho es ake me mo aro tho pavelpol lemi moring a ulue. Avele, tho pavelpol toko ile menong nge lemi moring avele, ave tho pavelpol inga punpeling. 35 Tho es ake me ve aro tho pavelpol menong le kerengaing. Ranga ve ako God ile erere i ri ve,
‘Wain tomonnga ako aro ile ngarang ini itema.
Sengre aro ole ngarang tomo nge oninaere.
Sengre ome otiteviere aro ole ngarang pel.
36 Na lom vel lemiare aro velpol ini lom ngarangre.’ Maika 7:6
37 “Na aro ve toko e ile asaguong nge itema ome inina i aolonga nge ile asaguong nge tho, aken i pavurvur aro i voth ini lek wainlanga avele. Na aro ve toko e ile asaguong nge itutunre i aolonga nge ile asaguong nge tho, aken i pavurvur mun aro i voth ini lek wainlanga avele. 38 Na aro ve toko e i potuna ia won ngoronga avele, ako o pavurvur ako aro o pun rin i nge, i pavurvur aro i voth ini lek wainlanga avele. 39 Na aro ve toko e i krim engeng isivenga ile mimiong, aro ile mimiong aken i penthal. Ave toko ako isivenga ile mimiong i penthal, eneke ini lek wainlanga, aro i el mimiong ako aro ile vusonga avele.
Toko ako i opoal a Krais ilengare aro i el iolonga sivenga.
40 “Na aro ve toko e i elo thomu, aro i elo mun tho. Na toko kathnga ako i elo tho, i elo mun a God ako i pakeu tho me. 41 Na aro ve toko e i elo a God ile riong elnga e, eneke ini a God ile riong elnga, aro i el iolonga ranga ve ako God ile riong elnga aken aro i el i. Na aro ve toko e i elo toko vengvenga e, eneke ini toko vengvenga, aro i el iolonga ranga ve ako toko vengvenga aken aro i el i. 42 Na aro ve toko e i savea thei merirnga mo i sungu i a lek toko vulutnga e nge, eneke ini lek wainlanga, tho ria thomu, toko aken iolonga aro i penthal avele.”

*10:4: Selot i mirenga ako ve, i voth e avlung ako o sis ve aro o pun tomo nge Romre ole gavman mo osivenga o theal ol or.

10:25: Belsebul ini tamata kerengare ole mukalinga.