27
O paes a Jisas a Pailat nge la.
(Mak 15:1; Luk 23:1; Jon 18:28)
Rulpoalal pris kimangare na Judare oa pompomere o pango ol riong ve aro o so rin a Jisas. Mako o kin i ma o tipot ol i la ma o paes ol i a Pailat imeni ako ini gavana.
Judas ile rinong.
(Pakeke 1:18-19)
Ma Judas ini toko ako i sungu a Jisas a ngarangre omeni, i thepol ol ako o paes ol a Jisas nge kerengaing aolonga. Lama i eksing ol ilemi ma i el werer umtun alavatharnga or mule pa me areken a pris kimangare na Judare oa pompomere nge la. Ma i ri ve, “Tho oma vothung kerenga lale ako tho teltunu toko ako i oma vothung kerenga e avele a menumu.”
Ave o olal ile riong ve, “Lemem omaing ol e avele nge, aken ini lom omaing ol.”
Ma Judas i asesu umtun alavatharnga areken a Lotu Tepun a
Vel a lok lemi, nako i es ol makola isivenga i mona ol* Ava Judas i ulu isivenga a peang nge na i mon nge, eve i lu isivenga nge we na i mon a won nge. na i rin.
Mako pris kimangare o ela ol umtun aken ma o ri ve, “Umtun ake ini umtun ako toko i rin nge, mo i mothong tova i vugiro lotu a umtun. Aro te pango tomo nge i avele.” Ma o rirum i ma olemi omoletet ve aro o ol ulue ako nge toko ako i viv saka, mo wop aken aro i velpol ol ini toko rem gatngare oa vuvepun. Mako ulue epee aken o apet ol i ve ini “Mla a Ulue” na ponange rongan o apet ol i vene aken. Mako riong e ako God ile riong elnga a Jeremaia i ri nge nomenga, i velpol nunganga ako i ri ve,
“O ela umtun alavatharnga or mule pa me aken.
Ini umtun ako Israelre o atealpot i ve,
aro o ol toko aken nge.
10 Ma o el umtun aken
ma o sungu i a toko ako i viv saka
mo o ol ia ulue nge,
ranga ve ako Toko Pomnga i ria tho nge.” Jeremaia 32:6-9
O nin a Jisas ve, “Wong ini Judare ole nepes?”
(Mak 15:2-5; Luk 23:2-3; Jon 18:33-38)
11 Lama Jisas i mit a gavana itheki, ma Pailat ako ini gavana i nin a Jisas ve, “Wong ini Judare ole nepes?”
Ma i ri ve, “I vene re ako ong ri nge.”
12 Ave pris kimangare na Judare oa pompomere o pun i nge riong pulua, ave i olal ole riong e avele. 13 Lama Pailat i ria i nge ve, “Ava wong nongpol riong puluanga ake ru o pun ong nge avele?” 14 Ave i olal a Pailat ile riong omole avele, ma Pailat ilemi pelekpol rintet nge.
Pailat isa wom ve aro o pun rin a Jisas a won ngoronga nge.
(Mak 15:6-15; Luk 23:18-25; Jon 18:39–19:16)
15 Na tovu po elonga ako nge Punseleainga a Aning gavana ile vothung ako ve, i pavthopot toko omole ako i voth a mang a midenga ako aro tokokoere osivenga o apetpot iion mo i pavthopot i a or nge la. 16 Na nge wop lemi aken toko omole ako toko na sengre olemi mire nge i ve ini toko ako i kerenga rintet i voth mun a mang a midenga, ma iion a Barabas. 17 Ma tokokoe pulua or ako ru o pathun, mako Pailat i nina or ve, “Thomu o sis ve, aro tho pavthopot toko kathnga a thomu nge wot, e? Barabas eve Jisas, ako tokokoere o ri ve ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere?” 18 Pailat i oma riong venen aken, eneke ilemi mire ako ve, oopo i sivenga nge a Jisas avele, ma o pamita i e riong.
19 Ma rongan Pailat i men a riong nongpolnga a menonga na iewo sengenga i pasong ikei a i nge me ve, “Mothong tova oma ur e nge toko vengvenga aken, eneke pemlik tho thepol oni theong ako nge i ma tho el matheong aolonga rintet nge.”
20 Ave pris kimangare na Judare oa pompomere o ri engeng e tokokoere ve aro o ri engeng nge a Pailat mo i pavthopot a Barabas na i so rin a Jisas.
21 Ma Pailat i nin pulua aolonga aken ve, “Thomu o sis ve aro tho pavthopot toko or aini ake kathnga a thomu nge, e?”
Ma tokokoe areken o olal ile riong ve, “Ini a Barabas.”
22 Na Pailat i nina or ve, “Lama thomu o sis ve aro tho oma ur nekenga nge a Jisas, ako o ri ve God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere, e?”
Lama or alavusnga o olal ile riong ve, “Pamona i a won ngoronga nge.”
23 Ave Pailat i nina or ve, “Na vothung kerenga kathnga ako i oma i, e?”
Ave o presa viringa ve, “Pamona i a won ngoronga nge.”
24 Mala Pailat ilemi mire ako o pavurvur aro o nongal ile riong avele, na pa omole re ako punpeling aolonga aro i velpol. Mako i ela thei ma i papispot imeni a toko na sengre otheki, na i ria or ve, “Lek omaing ol e avele nge toko ake ile rinong. Ini lomu omaing ol.”
25 Ma pulua aolonga aken o olal ile riong ve, “Ile rinong aken, tepun aro i voth a them nge na tutumemre nge.”
26 Mako Pailat i pavthopot ol a Barabas a or nge la, ma i ria punongare ve, aro o so litlit a Jisas, lamo aro o pamona i a won ngoronga nge.
Punongare o ri sililal nge a Jisas.
(Mak 15:16-20; Jon 19:1-3)
27 Ma Pailat ile punongare o wolo a Jisas a gavana ile vel la, ma punonga othangangaere alavusnga o es me ma o pathun ol a i nge. 28 Mako o eltetpot ia teunong na o panea ol i nge teunong ako i selele. 29 Ma o ela we wopuponga ma o oma i ranga ve ini nepesre oa vevea ma o paunu ol i nge, na o ela lele omole ma o pamontunu i a imeni sivenga nge ranga ve nepesre o el i. Lamako o koru oeve na o ri sililal nge i ve, “Judare ole nepes. Them risea wong.” 30 Ma o osuklel i, na o el lele ako ru a imeni nge ma o so ipounga nge. 31 Na o oma vothung alavusnga ako nge ri sililaling a i nge ma vus, mako o teuntetpot neong selelenga a i nge na o pateun werera i nge isivenga ia. Lamako o paes ol i la mo o pamona ol i a won ngoronga nge.
O pamona ol a Jisas a won ngoronga nge.
(Mak 15:22-32; Luk 23:26-43; Jon 19:17-24)
32 Ma o espot ol la ma o thepolo toko Sairini anga ako iion a Saimon, ma punongare o papotunu i nge a Jisas ia won ngoronga. 33 Makola o velpola nge pen ako o apet i ve ini a “Golgota.” Ioning aken i mirenga ve, toko po a kikil imei. 34 Na nge pen aken o sungu vain a i nge ma vain aken o sul tomo i nge ur ako aro i opoal i nge sisisong. I thin rumo i, ave i vene ako ma i mothonglel ithinnga. 35 Ma o pamona ol a Jisas a won ngoronga nge ma i vus, lamako o asisal nge satu mo aro o omre ia teunong aken a osivenga nge. 36 Lamako o menu ol ma o theal tetal ol a Jisas. 37 Na roro a ipounga o wat riong ako o teltun ia nge ma o wat i ve,
Ake ini a Jisas ako ini Judare ole nepes
38 Ma o pamona mun toko kemonga or aini a won ngoronga nge. Omole o pamona i a imeni sivenga nge anga, na omole o pamona i a imeni kerenga nge anga. 39 Ma tokokoe areko o es la na o es me o thepola i na o ri sililal i na opo titet. 40 Na o ri ve, “Wong ini toko ako aro wong teu Lotu Tepun a Vel ma wong ari werera mun i nge nang or me. Tova ong ini a God Itun, aro ong opoesal sivengom. Aro ong moluspot a won ngoronga nge mo esu me.”
41 Na pris kimangare na pamirealingare nge a Moses ile patorong na Judare oa pompomere o ri sililal mun i. 42 Ma o ri ve, “I opoesal toko rel relngare, ave i pavurvur nge isivenga opoesalnga avele. Tova ini Israelre ole nepes, aro i esu vet a won ngoronga nge me, moro aken aro lemiro nge i. 43 Ilemio a God nge na i ri ve, ‘Tho ini a God Itun’, aro ve God ia sagu i, aro i opoal i ponange ake.” 44 Na toko kemonga or aini ako o pamona mun or paini tomo nge i, o ria mun ri sililaling a i nge.
Jisas i rin.
(Mak 15:33-41; Luk 23:44-49)
45 Nge penang lopat, mideng aolonga i seltun pen alavusnga ako makola i pavurvur nge aua or me. 46 Ma pa omole aua or me i vus na Jisas i presa viringa ve, “Eli, Eli lema sabaktani?” Na riong aken mirenga ve, “Lek God, lek God, i vova ake wong lo lelpot tho, e?” Buk Song 22:1
47 Ma toko pelie ako ru o mit toth a i nge o nongpol i ma o ri ve, “I pres a God ile riong elnga a Elaija.”
48 A ur e avele na oa omole i tho viri viri la, ma i ela ur ako i tum vus thei ma i paesu i a vain le masesnga nge la. Vain i vual ol nge lale ma i somo i a lele ongepo ma i osea i a Jisas nge ve aro i tumo i. 49 Ave oa pelie o ria ve, “O mothong tel, na te thepol tel tova aro Elaija i es me mo i opoesal i.”
50 Ma Jisas i presa viringa mun ma i rin ol.
51 Lama vengtun nge ile rinong lavlav epee aolonga ako i mon rupal a Lotu Tepun a Vel lemi i minra, i patea roro makola mulal a thewo ma i or ainiu ol, Aken i mirenga ve ur e avele i voth ako aro i mit roal tokokoere nge ole esoong a God nge. ma wiring i velpol, na umre o merekrek. 52 Na vuvepunre o thep, na God ile tokokoere or pulua ako o rin nomenga, o mimi werera. 53 Na nge nang ako Jisas i los werera lale ma o lo lelpot vuvepunre na o es a God ile rebo a Jerusalem la, ma toko or pulua o thepol or.
54 Ma punongare ole mukalinga na punongare ako o voth tomo nge i mo o theal tetal a Jisas, o thepol wiring i velpol na ur areko i velpol, ma o
ngeip rintet na o ri ve, “I nunganga, ake ini a God Itun.”
55 Seng pulua ako o panes a Jisas a Galili me ma o opoal i, o voth mun ako. O mit melapot tie ma o the. 56 Ma seng pelie ako ru o voth tomo nge or, ini a Maria Makdala anga na Maria ako ini a Jems ome a Joses onina na Sebedi iewo sengenga.
O paeno ol a Jisas ini peti a siklep lemi.
(Mak 15:42-47; Luk 23:50-56; Jon 19:38-42)
57 Ma penie sivenga ol na toko le urnga omole ako ile rem a Arimatea iion a Josep i es me, na i mun ini a Jisas ile wainlanga. 58 Ma i es a Pailat nge la mo i nina i ve aro i el a Jisas ini peti, ma Pailat i ria punongare ma o elu ini peti ma o sungu i a Josep nge. 59 Mako Josep i el ol ini peti ma i auvala i nge seltun riringa ako i veleles. 60 Ma i el ol ini peti la ma i paeno ol i a isivenga ia vuvepun ako i topot i ponganga a um nge. Lamako i sing rupu ol vuvepun aken thekia nge um aolonga lamako i es ol. 61 Na Maria Makdala anga tomo nge a Maria aininga mun o men ma o the a vuvepun la.
Punongare o mitit ma o theal tetal vuvepun.
62 Nang ako o monsi ur alavusnga nge nang rialonga i vus, ma nge nang aininga ol ako nge nang rialonga, pris kimangare na Parisire o es ma o thepol a Pailat. 63 Ma o ria i ve, “Toko pomnga, lemimem rum toko le apaltetonga aken rongan i mimi na i ri ve, ‘Nge nang menga aro tho mimi werera.’ 64 Aro ong ria mo aro punongare o theal tetal senu vuvepun aken i pavurvur ako la nge nang or me i vus. Mothong tova ile wainlangaere o es la mo o kempot ini peti. Ke aro vene mo o es la mo o ria tokokoere ve, ‘I mimi werera lale.’ Naro ole le apaltetong aken aro i kerenga selele ol nge ile riong mukalinga.”
65 Mako Pailat i ria or ve, “Sivengomu o es la mo thomu o ela punongare mo o theal tetal ine vuvepun aken. Thomu o es la mo panes sovengalo kathnga ako aro thomu o oma i mo i pavurvur ako aro i paengeng vuvepun thekia.” 66 Ma o es ol la ma o pupal rit rit senu senu vuvepun aken thekia ma o rongu mun paatealing a um aken ru o sing rupal vol aken thekia nge, na o pamitu punongare ma o theal tetal vuvepun aken.

*27:5: Ava Judas i ulu isivenga a peang nge na i mon nge, eve i lu isivenga nge we na i mon a won nge.

27:46: Buk Song 22:1

27:51: Aken i mirenga ve ur e avele i voth ako aro i mit roal tokokoere nge ole esoong a God nge.