11
Va sen yiiy naawii-having-ato danggaa-jo
+ o 11:1 Lom 4:18; 2Ko 5:7*Yalonggpayo la timu vu Anutu ond lohvu yalak ni vanuh nambe Anutu-te nôôn sen yiiy natung mengg in-ato ond le bu vu yiiy keen, tonde va sen yame aahe mengg ak-ato ond yalonggpayo yoo lak ni nambe nôôn keen nando. Hil vu bôôy ond londpayo la timu vu Anutu ondeey Anutu yi sil nivasa. + o 11:3 Jen 1:1; Saam 33:6; 2Pi 3:5*De yalonggpayo la timu vu Anutu om yalak ni lung la nambe Anutu hatung yendak osin ngaanggis lak yite vakasin amu, tonde va pin sen yiiy naahe mengg ak-anjo ond Anutu samu lak va sen yame aalohvu nambe yaangge mengg jak-ato le.
Abel ayuuh Enok-ande Noa
+ o 11:4 Jen 4:3-10*Abel alopayo la timu vu Anutu ondeey hatung salivangin vu yi, ond salivangin-anju nivasa savok Kain-ate salivangin. Keen, Abel alopayo la timu vu Anutu tombe yik lak danggaa-ja sen Anutu yi Abel anivasa nambe omaaho nivalok, ond manyinju taato langaah ak sen hako Abel-ate salivangin ak-ato. Tombe sim Abel yimb lemu lopayo la timu vu Anutu om haale yoo naahen neep.
+ o 11:5 Jen 5:24*Tonde Enok ond lopayo la timu vu Anutu om Anutu hako yi la baandoni osin memoos de me-yimb e, tombe hil oo mosalo yi lôôt, le ma de me-latokak e, in Anutu yoo hako la. Ke, tonde vakasin neep hôôk kaapiya nambe, sen Anutu me-hako Enok la baandonii-to ond Enok oo monawiing va nalohvu Anutu ka be nayi yi nivasa. In hil sen londpayo me-la timu vu Anutuu-to ond sil-ame lalohvu nambe lambiing-ambe Anutu ji sil nivasa le, nganjo lana ngaaho vu Anutu ond sil lambiing gaving naambe Anutu nando keen, tonde yik
lambiing gaving naambe Anutu yoo navu nyevahaan nivasa vu hil sen davu salo yii-to ond mem.
+ o 11:7 Jen 6:13-22; 7:1; 1Pi 3:20; Lom 3:22; 4:13*Tonde Noa ond yik wii-having Anutu, om sen Anutu nêêl banye la vu in va sen navu naatok naam vu taamusin-ato, ond Noa me-yi me lak vaa-ju le, lemu nanye vuun in Anutu-te vakasin-ambe samu sip ti, ondeey yuuh vane be noondin ond sil lalukala dando nivasa, de nyevahaan-ame tovu sil e. Yik Noa lopayo la timu vu Anutu ond taato omaahonôôn pin vu voon langaah nambe nind paya om sil e gako nipaya nyevahaan, tonde sen Noa lopayo la timu vu Anutu ondeey Anutu nêêl Noa nambe omaaho nivalok.
Abalaam-ate vakasin
+ o 11:8 Jen 12:1-5; Sin 7:2-4*Abalaam alopayo la timu vu Anutu, om sen Anutu teey Abalaam-ato ond Abalaam nanye vuun in Anutu lava be havuuh baan-ande kandi be la taaku sen Anutu navu bu vu yii-to. Abalaam doosin nambe na osin tana, le ma de lopayo la timu vu Anutu om yik yoo la. + o 11:9 Jen 26:3; 35:12,17*Lopayo yoo la timu vu Anutu om la nando taaku sen Anutu nêêl bôôy nambe bu vu yii-to. La nando taakuu-ju nambe sen vaatêêvak amu, tombe nando hôôk numang sel having Isak ayuuh Yaakop, in omaaho yuuh-anjo haalend ak taakuu-ju having yi, lohvu sen Anutu nêêl bôôy-ato. 10 Abalaam monatung me in Anutu lôôt in nambe gako dukana taaku bop sen kaatum aniwêêk-ato, yik taaku sen Anutu yoo ka vu be haav-ato.
11  + o 11:11 Jen 18:11-14; 21:2*Tonde Saala ond tu vêêh tata lak lung la, lemu lopayo yoo la timu vu Anutu, tombe Anutu vu niwêêk vu yi be hako unoopasiv. Saala yoo ka vu nambe, “Anutu jôôy vakasin ak sa lung la nambe sa gako unoopasiv, om yoo le biing yite vakasin nôôn jak.” 12  + o 11:12 Lom 4:19; Jen 15:5; 22:17; Diu 10:22*Om yik omaaho timu sen tata lak-ambe ngaaho lak in jimb naa-to, le ma de hil ngeeyaata lapumak yi. Sil latu ngeeyaata lôôt lalohvu matam sen nando yendak-ato, osin lalohvu laahel sen nando lôôy nanyendanggaa-to, tombe omaaho ti me-lohvu naasevin sil e.
13  + o 11:13 Jen 23:4; 1Kro 29:15; Saam 39:12; 1Pi 2:11*Hil pin-anju londpayo la timu vu Anutu be layimb osin, tombe hôôk busin-anju me-lako va nivasa sen Anutu nêêl bôôy nambe biing vu sil-ato le, malis. Yik layi nambe le nôôn jak vu taamusin, tombe kand vasa be lanêêl langaah nambe, “Hey nando voon-anjo lohvu vaatêêvak amu, de hey-ame hey ambaangg keen e.” 14 Ke, hil sen dakaas nambêênjo ond taato nambe davu salo silate taaku nivalok. 15 Le naambe kand navu silate taaku sen sil lavuuh bôôy-ande lalaam-ato, ond yik mop neep nambe sil e lanaah taakuu-ju jesin. 16  + o 11:16 Eks 3:6,15; Mak 12:26*Le ma de sil-ame lawiing nambêênjo le, malis. Yik sil alondpayo yoo la vu taaku baandoni sen nivasa lôôt savok taaku voon-anjôôto. Om sen sil lanêêl nambe silate Anutu yii-to ond Anutu me-yi sil nambe va malis-ambe tu ka in sil e, malis. Yik yoo samu taaku ti vu sil in nambe sil mando dôôk.
17  + o 11:17-18 Jen 22:1-14; Jem 2:21-22; Lom 9:7*Bôôy ond Anutu sahi Abalaam tombe lopayo la timu vu Anutu be hatung Isak tu salivangin. Yik Abalaam sen Anutu jôôy vakasin having yii-to, ond hatung noow nôôn timu tu salivangin vu Anutu. 18 Tonde Anutu nêêl Isak-ate vakasin vu Abalaam munggin nambe, “Gate hil vu taamusin ond le daapumak Isak.” 19  + o 11:19 Lom 4:17*Om sen Abalaam hatung Isak tu salivangin-ato ond ka vu nambe, “Jimb ond lung, lemu Anutu lohvu nambe biing-ambe kandi jak naah vu hil yimbin-ate.” Om sen Isak kandi lak-ambe lom vu mangganaan-ato ond yik nambe sen kandi lak vu hil yimbin-ate.
Isak ayuuh Yaakop-ande Yusep
20  + o 11:20 Jen 27:27-29,39-40*Isak alopayo la timu vu Anutu ondeey lohak Yaakop ayuuh Esau. Lohakin-anju nêêl va sen taamusin e mem naatovu yuuh-ato.
21  + o 11:21 Jen 48:15-16*Tonde Yaakop ond yik lopayo la timu vu Anutu, om ngaaho lak in nambe jimb atombe hatung vangavakin samu samu-te lak Yusep noow ayuuh, tonde dundak ak yite paatôôn alukook-ambe lohak vu Anutu.
22  + o 11:22 Jen 50:24-25; Eks 13:19*Tonde Yusep ond yik lopayo la timu vu Anutu, om sen ngaaho lak in nambe jimb atombe nêêl nambe taamusin hil Islel e gavuuh Ijip-ande lana, tombe samu vakasin vu sil in nambe landaav kook.
Mose-te vakasin
23  + o 11:23 Eks 1:22; 2:2*Mose mangganaan ayuuh tangganaan ond yuuh alondpayo la timu vu Anutu, ondeey yuuh-ame layêênin omaaho lulemak-ate vakasin e, in nêêl nambe vêêh Yuda gako noondin moow-aso ond lanyiis sil-ambe lanjimb. Le ma de Mose tangganaan hako yi tombe yuuh layi nambe unoopasiv anivasa om yuuh lavun lohvu kwaav yaal. 24  + o 11:24 Eks 2:10-12*Tombe yik Mose bop ak atombe lopayo la timu vu Anutu, om nimbaya nambe hil-ame daanêêl naambe Pelo nowaavêêh-ato noow yi le. 25 Yik yoo wiingin nambe gako nimeen gaving Anutu-te hil Islel, de me-wiingin nambe sapa hôôk hil Ijip-ate mopaatôôv anipaya sen me-lohvu nambe biing-ambe omaahonôôn akand vasa lôôt-ato le. 26  + o 11:26 Hiblu 10:34-35*Ka vu nambe lambiing yi paya jak Kalisi haale ond
mem ka vasa savok sen gako mone osin Ijip-ate kupak ayuuh ame pin-ato, in ka navu nyevahaan nivasa sen Anutu le bu vu yii-to.
27  + o 11:27 Eks 12:51; Eks 14:13-14; Lom 1:20; 1Ti 1:17; Hiblu 11:1*Mose lopayo la timu vu Anutu om kandi be havuuh Ijip-ande la, tonde Pelo ahekalin-anju ond me-yêênin e. Omaaho ti me-lohvu nambe ji Anutu jak mekaalus e, lemu Mose ond nambe sen yi Anutu nôôn keen ak mêê-to ondeey yoo naale niwêêk lôôt.
28  + o 11:28 Eks 12:21-30*Mose lopayo la timu vu Anutu ondeey yi busin haluusin nyendoos-ato, om sen têêy bik sipsip anihees ak vinavi in nambe angela sen nyiis Ijip noondin tuk pin-ato ond galuuh Islel dôôk, de nama me-jak sil e.
Hil Islel ngeeyaata lôôt londpayo la timu vu Anutu
29  + o 11:29 Eks 14:21-31*Hil Islel alondpayo la timu vu Anutu ondeey Lôôy Hees vaahinin la vaalu vaalu de sil pin laloh kalesin, nambe sen laloh ngaanggis malis amuu-to be lala. Tonde hil Ijip lawiingin nambe taamuyin sil vahand va timu, le ma de lôôy yiis sil-ambe layimb valok-ate.
30  + o 11:30 Jos 6:12-21*Tonde yik hil Islel ond londpayo la timu vu Anutu ondeey sil mondala be lambuuhin kaatum tatuuh aniwêêk vu Yeliko lohvu busin namaavaalu be vindak yuuh, le mem kaatum tatuuh-anju pakepin.
31  + o 11:31 Jos 2:1-21; 6:21-25; Jem 2:25*Tonde vêêh baayamb Lehap alopayo la timu vu Anutu be samu Islel ayuuh sen yuuh lalukala mondapooyak hil Yelikôô-juuto, om me-layiis yi be yimb having nanyend doos-asôônju le.
32 Om sale naanêêl vakasin vaati gaving? Nganjo taaku lung la om same le gatulin vakasin jak Gidion ayuuh Balak e, de Samson ayuuh Jepta le, de Devit ayuuh Samuel laving hil vaalu sen danêêl Anutu-te vakasin langaah-ato le, malis. 33  + o 11:33 Dan 6:22*In hil-anjo ond londpayo la timu vu Anutu, om sil layiis ngaamong-ambe laanggôôl lulemak-aso ngeeyaata-te vaavis. Yik sil oo lawiing va nivalok, tombe latovu va sen Anutu nêêl nambe biing vu sil-ato. Tonde sil lawii-having-anju wiing-ambe voow anipaya layon avind doos ak in nambe me-ja sil e. 34  + o 11:34 Dan 3:23-27*De laate sil yêê-la kin bopaata, le ma de kin-ame ya sil e, tonde lapak-ande yipak-ame lohvu nambe naatovu sil e. Silanêênd niwêêk ma, le Anutu nahôôvu sil-ambe nindwêêk nalak, tonde sil latu hil aniwêêk ngaamong-ate be latiiy hil taaku ango-te vaavis-ambe lapak-ambe lala. 35  + o 11:35 1King 17:17-24; 2King 4:18-37*De hil vaalu sen layimb-ato ond sil kandi lak laah vu hil yimbin-ate be taandin lako sil laah. Tonde hil vaalu ond vaavis lavu nivaane bopaata vu sil naavind-ambe lohvu nambe lanjimb, de naambe sil galuuh damind vu Anutu ond mem vaavis e gavuuh sil na. Lemu me-lawii-having vaavis lavand e, malis, in kand navu nambe taamusin e sil e kandi jak vu hil yimbin-ate be sil mando metumin nivasa lôôt. 36  + o 11:36 1King 22:24-27; Jer 20:2; 37:15; 38:6*De sil vaalu ond danêêl vakasin palesin lak sil, osin daveek sil, tonde davu talu sil ak hees aniwêêk-ambe datung sil lukala kalaambus. 37  + o 11:37 2Kro 24:21*Davu tanga sil vaalu lak tatuuh, tonde sil vaaluk davu katôôv sil la yuuh, tonde davu palapin sil vaalu, tonde dalu sil vaalu lak yipak diin-ambe dayimb. De hil sen lawii-having-ato vaalu davêêh bik sipsip osin bik memek aninaavi nambe tôômb-ato be mondatup hôôk dala, in sil dativak in va yuuh ame pin sen dôôvu sil naavind-ato, tonde hil dawiing nindanjeen vu osin dawiing sil paya valok-ate lôôt. 38 Tombe sil lavuuh taale be lala dahôôpis vu taaku lu malis, tonde dahôôpis vu kandu osin dahôôpis hôôk lavandangga de ngaanggis vuun. Sil-anju nind vasa lôôt, om hil anipaya voon-ate nind baya in sil.
39 Keen, hil pin-anju ond londpayo la timu vu Anutu ondeey Anutu yi sil nivasa, lemu me-lako nôôn nivasa sen Anutu nêêl bôôy nambe bu vu sil-ato le. 40 In vu bôôy lôôt ond Anutu yoo samu nôôn nivasa ti vu yiiy, om ka vu nambe hil sen londpayo la timu vu yi bôôy-ato ond me-biing-ambe sil daatu hil anivasa bulôôt naamunggin yiiy e, malis, nganjo le biing-ambe yiiy ahondoos e naatu hil anivasa bulôôt javuh ti.