5
Iesu na embomeni tiri hamo ta ate poekena
(Luke 6:20-23)
Eto embomeni isapamane kito Iesu na bitito tiri ta arumbenu amita ambotani puvuo itiketo ate poekitie ke einge ena, “Eto embo amuna amita ahihi ta sovera inono ae kito God na hondate aja penunu eora embo avo God na titi jigihirou utu ta vasiri te iresuja eto amita tunga javotoho be aisuja. Eto embo amuna ari sasapura avo eto si aisuja avo God na au osaga irae au tunga javotoho aisuja. Eto embo amuna ‘na na’ ainge mane euja rate God tumota euja amina enda tapa hoteto umbasuja avoeto tunga javotoho aisuja. Eto embo amuna ari javotoho pere kesi uje peni vahai ere ua embo amita uje avo God na au kesuja avo eto tunga javotoho ere ua. Eto embo amuna embo ta osaga kito jo euja avo God na kito jo au hondate aisuja avo eto tunga javotoho ere ua. Eto embo amuna jo vahai eto God agi eora amina God kesora avo eto tunga javotoho ere ora. Eto isoro peiketo peka umbari embomeni avo God ta meniundi ke aisora avo eto tunga javotoho ere ora. 10 Eto embo amuna ari javotoho ere ua avo eto embomeni na ari nei te nei te na matuainge taekeora embo avo God na titi jigihoi iriuja avoeto tunga javotoho ere ua. 11 Eto ungo na ke be eova avo eto embomeni na no javo aro sapura ururou ke sokova nei te nei te ijie ungota degi ta osaga ikasora avo kito tunga osaga avojo. 12 Enana na ainge nombo God ta peroveta tapa ta degi ere uatera eto iji kombu te ungo na ari jajavotoho isapamane hoteto umbasova avoeto tunga javotoho be javotoho evujo.
Ungo enda ta aso te usasa te ra
(Mark 9:50, Luke 11:33, 14:34-35)
13 Ungo enda tapa ta irirari aso ainge gamo te ra rate aso ta peture beau irae aisuja amo naingeto ehako peture au? Amita pure irae avoeto enda ta kehi eore beoi utu na haito jaevekeora.
14 Eto ungo enda tapa ta usasa ra. Eto embo na tiri mende ta da kogombasora amita titiha ari iraera embo tapa na kesora. 15 Eto embo na usasa unduketo mane ovu to ta iketo gogovo aisuja rate i ta ekau usasa ururou embo tapa kesora. 16 Ainge nombo ungota usasa evu embo tapa kiore eto ungota ari jajavotoho avo embomeni na kogue God Mamo Utu ta iriuja avo jakeka aisora.”
Moses ta ke pepeni avo ate poekena
17 Eto Iesu na ke nei einge ena, “Na Moses ta ke pepeni te Peroveta ta ke kajari te ano irae aja puvuone hotembarako avojo. Na avoeto puvuraera te ke amita be avo ano peni be au ungo ingova puvena. 18 Na ungo ta degi ke peni be avo erena ingivujo! Eto iji kombu puvurae enda te utu te mitirou God ta ke tapa Moses ta ikenu kajena avo pere iresuja ke nei vahai mane nei aisuja rate matu kajari ainge inono ta irirou God na amita uje tapa au irae au iji kombu ta puvuresuja. 19 Avo eto embo amuna God ta ke pepeni isapa vahai be poekasuja rete nei embo nei ke pepeni ano poekaja engekasuja God ta titi jigari degi ai ta embo avo meni isapa ainge nombo ambu aisuja rate embo amuna God ta ke pepeni tapa jigama ue embo nei jigama ara ate poekeuja embo amina God ta titi jigari ai ta embo pajire be aisuja. 20 Eto na ungota degi erena Moses ta ke pepeni simba ari embomeni javo Pharisee te ate poekari embomeni te ta ari jajavotoho eora avo nembeto evujo. Eto enana ta ari jajavotoho avo nembeto ae amo God ta simba ari degi ai ta mane be mane torasova.
Iesu na tumo eora ate poekena
21 Ungo matu ainge ingiova amo Moses na ohihi ta degi ke einge ena. ‘Ungo mane embo tavo amburesora eto ainge aisova amo koto ta ganoka aisora’ ke ainge matu ohihi na arira 22 rate ungota degi erena embo amuna namei ta degi tumo aisuja embo amo koto ta ganoka aisora. Eto embo amuna namei ta degi ‘uta koan irae’ ke aisuja embo avo council na ganoka aisuja. Eto embo amuna biso toro ke ijie amita namei amo embo sapura ke aisuja embo amina ari amita mine avo donda sasapura gosukari degi ai ta i bevere ta evekasi auvasuja. 23 Avo eto inena no hande God ta degi umbuto puvuto pene gaga ta tembasi ue no namei na no degi ta tumo etija avo hotembeto 24 God ta hande avo pene gaga engiti enda ta iketo pambuto namei ga peka kiti ejo, eto puvuto God ta hande umbuto pene gaga ta tembejo.
25 Eto embo na umo koto ta ganoka aisi ue ke au ingito mane koto simba aisoa rate sau sau pambuto aja to ijie peka ejo eto peka ae amo koto eto embo amina umo judge ta ingeni ta ikau eto judge na umbuto police ta ingeni ta ikau eto police na umo tipura ta gosukaro toreto 26 mitie no sapura ta mine amo isapa te peni te ikitie iresoa.
Iesu na tiha paiha ate poekena
27 Eto ke nei Moses ta kajari ai ta kogova, amo ‘tiha paiha mane aisova’ ainge eora 28 rate na ungo ta degi erena embo amuna pamone kakara kito amita jo ta uje ue hotembeuja amo jo ta tiha euja amo ari sapura euja 29 avo eto no titi be hena na au umo sapura aisoa amo kuruketo gosukejo pambai. Amo javotohora no hamo tapa hamo memenga kiari degi ta mane pambasuja rate donda vahai avo kiti ao iraesuja. 30 Eto no ingeni be na au ari sapura aisoa kito ingeni avo tiuketo gosukejo pambai amita be amo ingeni amina au no hamo tapa amo memenga kiari degi ta pambasuja avo eto javotoho amo donda avo kiti gosukejo.
Pamone jimbuto toari amita ke Iesu na ate poekena
(Matthew 19:9, Mark 10:11-12, Luke 16:18)
31 Eto ke nei Moses ta kajari ai ta kogova amo ‘Embo amuna ae toasi uje ue kito amo ahari ta ari tapa avo kaeto ae ta ingeni ta iketo toasuja’ ke ainge ijiore ingiova 32 rate na ungota degi erena. Eto embo amuna amita ae amo tiha paiha ae rate teho sio toau pambuto embo nei jimbasuja pamone amite ivu eha amite tiha eto eora eto ivu matu amina ae touja avo eto sapura amo amitara.
Bada ta javo jigama eora ate poekena
33 Eto ke nei ohihi na ijiore ingiaova amo embo amuna ari do asi ke be na Bada ta javo ta aisuja avo mane toasuja rate aisuja amo Bada ta javo jigama etija avo eto. 34 Rate ungota degi erena, eto inena ke be pere aisi uje aisoa amo mane God ta javo jigama ue aisoa rate javo no pere avo jigama eto aisoa. Eto nei Utu ta javo ta mane ke be aisoa amo God ta irari degi avo embo. 35 Eto mane enda ta javo ta ke peni aisoa amo God ta utu tembari avo eto. Eto da Jerusalem ta javo mane jigama ue ke peni aisoa amo God Mamo Utu ta king ta da ra. Eto amo da no mane ra. 36 Eto nei amo no siro tu ta javo mane jigama ue ke peni aisoa, amita be amo ke peni retemo isapa do aisoa amina no siro tu ta ove mane au parara rete mo mume aisuja. 37 Eto inena teho ‘aravora’ aisona ainge rete ‘mane aisona’ ke ainge pere ijie eto javo no pere avo jigama ejo. Eto javo nei ta ke peni do aisoa ke ainge amo Satan ta degi puvuja,” ainge Iesu na ena.
Ari sapura mine ikeora avo Iesu na ate poekena
(Luke 6:29-30)
38 Eto Iesu na ke nei einge ena “Eto ke nei Moses ta kajari ta eto ingiova amo ‘Eto embo na titi teto kurukasuja amo mine teto kurukasuja. Eto ti teto poekasuja amo mine teto poekasuja’ 39 Rate na ungota degi erena, eto embo na no degi ta sapura do aisuja amo mine asi mane hotembasoa. Eto embo na no ovo be hena ta tasuja aherekejo ovo anga hena ta tai. 40 Eto embo na no ombari asari umbasuja embo amita degi no pohuketo evari te tapa ikejo. 41 Eto Rome ta isoro embo vahai na au umo amita emo donda umbuto pambasoa kito degi isapa koso nembeto pambujo. 42 Eto embo amuna no donda umbasi penunu au ingito amita ikejo. Eto nei teho jigama aisi uje aisuja ikejo jigama ai.” ke ainge Iesu na ena.
Kitoho embo osa ari avo Iesu na ate poekena
(Luke 6:27-28,32-36)
43 Eto Iesu na ke nei einge ena “Ohihi na eore ingiaova ‘ungo ta namei kamei avo osa ue kitoho embo avo tumo evujo.’ ainge ijiaetera 44 rate na ungota degi ke einge erena, ungota kitoho embo osa evujo eto tini kambari embomeni avoembo pari evujo. 45 Eto ainge ue God Mamo Utu ta iriuja amita meni undi be aisova. Amita be amo God na ari ainge eoi iji na embo sasapura te jajavotoho te tapa hondate euja. Eto God na eoi ga na embo sasapura te jajavotoho te ta degi beuja. 46 Eto ungo osa eora embomeni avo pere osa ururovo God na ungota hande javotoho ikaja ke mane hotembasova. Ungo tax umbari embomeni uje ae eova rate enana te tapa osa mine ara ari avo kiarira. 47 Eto ungo na ungota namei kamei pere pekeova amo ari javotoho manera. Enana God kiae embomeni amite tapa ari ainge amo eora. 48 No Mama God Utu ta iriuja amina ari javotoho pere euja avo eto ainge nombo ari javotoho pere ue irivujo.”