9
Na Kirasinge yambo te moliona ungu sikemo nikiru. Kolo naa tokoro. Konopuni pilipulie, Mini Kake Telimuni nanga konopuna ‘Sike nikinu.’ nikimu pilkirula. 2-3 Nanga angokeme, anda kolepalimene na pea kalko liringi Isirele yambo* akuma, ⸤enene telemelemonga Pulu Yemone ene tepa kenjimbe, kolea kerine molko kenjiku mindi pungíne pilipulie niliomone,⸥ ‘Nanga konopuna paa kondo kolopo alieli kamele umbuni kolopo mindili paa nombo molio.’ ⸤akumu sike nikiru⸥. Akumunge ‘Wendo liembo.’ nimbu nane ‘Nanga Isirele yamboma lipu taponjembo.’ nimbu Pulu Yemone ‘Ene molko kenjingí aulkena naa pangi.’ nimbe na Pollo ‘Kirasi kinie pea molombolo aulke puliona naa pambo.’ nimbe pipi sipe, ‘Enenga kolo wangopo molopo kenjimbu aulkena pambo, ene nanga kolo wangoko molko konjingí aulkena pangi.’ nimbé aulke te lelkanje nane Pulu Yemondo “Aku siku ni.” nilke, nakolo aku sipe nimbé aulke te naa lemo.**
Ou Pulu Yemone Isirele yamboma mako topa ‘nanga ambolangoma molangi.’ nimbe tepa lirimu ulumu kinie* Pulu Yemonga pa telimu kinie, ungu anju yando nimbe panjipe mi lerimu unguma kinie,** Mosisini ungu mane sirimu ungu manema kinie,*** Pulu Yemo popo toko kapi ningí aulkemo kinie, ‘Ene kinie i sipu i sipu tembo.’ nimbe panjirimu unguma kinie, ime pali enenga. Pulu pulu anda kolepa ye ailime* Isirele yamboma enengala. Pulu Yemone ‘Ene molopa konjimbe ye te lipu mundumbu.’ nimbe mako torumu ye nomi Kirasimu** mana ye molombando anda kolepalimene yandopa kalko liringi yambo tene ye nomi Kirasimu yu merimuna yu enenga talapena suku molorumula.*** Yu melema pali nokopa molemo Pulu Yemo. Yu taki taki kapi nimbu siye naa kolopo imbi ambolopo ola linjemili. Aku sipe tepili.
⸤Anda kolepa⸥ Isirelene kalopa lirimu yambo nanga angenupili mare aisili Pulu Yemo bulu silimelemonga sike Isirele yamboma naa molemelemonga ⸤na ene kanopo kondo telemo nakolo⸥ aku sipu nikirumu ‘Pulu Yemone Isirele yamboma kinie “Tembo.” nimbe panjirimu ungumu kamu manie pumu.’ nimbu naa nikiru. ⸤Pulu Yemone “Tembo.” nimbe panjirimu ungu akumu Isirele yambo sikemanga ungumu⸥ akumunge yunge ungumu sike kamu manie naa pumu.* We pelemo. “Eporayamone kalopa lirimu yamboma pali* Pulu Yemonga ambolangoma molemele.” manda naa la nimulú. Ou Pulu Yemone Eporayamondo aku sipe nimbelie nimbendo:
“Aisakene kalopa limbe yamboma mindi imbi lelko
‘Eporayamone kalopa lirimu yamboma.’ ningí.”**
nirimu. Aku ungumunge pulumu i sipe: “Olio Eporayamone kalopa lirimumunge Pulu Yemonga ambolangoma molemolo.” manda naa ningí. Pulu Yemone Eporayamondo ‘Yamboma kinie tembo.’ nimbe panjirimu ungumu ⸤‘Sike.’ ningu tondolo munduku pilimele yamboma mindi⸥ Pulu Yemone ‘Eporayamonga ambolangoma.’ nimbe kanolemo. Pulu Yemone “Tembo.” nimbe panjirimu ungumu i sipe: “Wale ‘wendo ombá.’ nikirumu wendo ombá kinie kelepo yando ombó kinie ⸤nunge emena⸥ Serane kango te memba.” nirimu.*
10 Akumu mindi molo. Ulu te peala i sipe: ⸤Eporayamonga malo Aisakenga menu⸥ Repekane merimu kangotolonga lapa telumu mindi, akumu olionga anda kolepa Aisake kanumu. 11-12 Akumu sike nakolo olo pakilieme kangotolo ou naa meringi kinie, ou ulu keri peangama naa pilku teangili kepe Pulu Yemone Repekando nimbendo: “Komomone akiliomonga kongono kendemande tenjimbe.” nirimu. Pulu Yemone yuyu alieli pilipe ‘wendo opili.’ nimbe mako tolemo mele pilipelie aku nirimu. Kangotolone ulu teringili mele kanopa naa apurupe, yu yunge konopuni mindi pilipe mako topalie aku sipe nirimu.* 13 Aku sipe Pulu Yemonga bokuna ungu te molemo, akumu i sipe:
⸤Pulu Yemone nimbendo:⸥
“Jekopo konopu monjipu
⸤‘Nanga yemo molopili.’ nilio⸥
nakolo Iso kanopo keri kanopo
⸤‘Teluna naa molambili.’⸥ nilio.” nirimu.*
nimbe bokuna molemo.
14 Pulu Yemone aku sipe terimu ulumunge olione nambolka nimulúye? “Pulu Yemone aku sipe terimu mele lawa tepa, tepa kenjirimu.” nimulúye? Akumu paa manda molo. Yuni tepa naa kenjirimu. 15 Aku ulumunge Pulu Yemone Mosisindu nimbendo:
“Nane nanu yambo te
⸤tepa kenjimbe kinie kanopolie⸥
‘Kondo kolopo ‘Mindili naa nopili.’ nimbú.’
konopu lembo yambomo
kondo kolopo ‘Mindili naa nopili.’ nimbú.
Nane nanu yambo te
⸤umbuni pemba kinie kanopolie⸥
‘Kondo kolopo lipu taponjimbu.’
konopu lembo yambomo
kondo kolopo lipu taponjimbu.”*
nirimu. 16 Akumunge yambo tene ‘Pulu Yemone na ‘yunge yambomo’ nimbe mako topili.’ konopu lemomonga Pulu Yemone ‘yunge’ nimbe mako naa tolemo. Molo yambo tene ‘Na mako topili.’ nimbelie mindili sipe ulu telemo akuma kanopa mako naa la tolemo. Pulu Yemone yuyu, yunge kondo kolemo akumuni mindi aku telemo.
17 Aku ulumunge* Pulu Yemone ⸤Mosisinge kerena⸥ Isipi ye nomi kingimundu nirimu ungumu Pulu Yemonga bokuna molemo akumu i sipe:
“ ‘Nu kinie tembo mele yamboma kanoko
nanga tondolomo kanangi.
Nanga imbimu ola molopili temanemo
ma koleamanga pali toko molangi.’ nimbu
‘Nu Isipi yambomanga
ye nomi kingimu molani.’ nirindu.”**
nirimu. 18 Akumunge ⸤kinié olio pilimolo:⸥ ‘Pulu Yemone ‘Yambo te kondo kolombo.’ konopu lemo yambomo sike kondo kolemo. ‘ ‘Nanga ungumu naa pilipe kara pupe molopili.’ nimbú.’ konopu lemo yambomo sike aku sipe molemo.’ ⸤nimbu pilimolo⸥.
19 Akumunge kinié ene yambomanga tene na walsipe pilipelie nimbendo: “⸤Pulu Yemone aku telemo⸥ liemo olio ulu kerime telemolo mele kanopalie olio nambemuna ‘Teko kenjilimele.’ nilimoye? Pulu Yemone konopuni pilipe ‘Tembo.’ konopu lemo mele naene manda ‘Molo.’ nimbéye?” nilke. 20 ⸤Aku nilkela⸥ nakolo mana yambo naene Pulu Yemone ulu telemomanga “Teko kenjikinu.” nimbe iri tombaye? Yambo tene melte tepa mimi temba kinie kanu melemone yambomondo “Na nambemuna aku siku teko mimi tekenoye?” nimbé kinie papuye?* 21 Mane mingi tepa mimi telemo ye tene mingi talo tepa mimi tepalie ulu aili te wendo ombá kinie kongono simbendo mingi peanga te tepa mimi tepa, we walemanga kongono mingi te tepa, aku telemomo papu naa telemoye? ⸤Akumu yunge konopuni pilipe telemo.⸥
22 Aku liemo Pulu Yemone aku sipe manda naa tembaye? Pulu Yemone ‘Nanga mumindili kolio mele mona wendo opili. Nanga tondolomo kanangi.’ nimbe, mele ‘Tepo kenjimbu.’ konopu lemo melema tepa kenjimbe walemo wendo ombá kinie tembando wale aisili we lepili siye kolemo akumu kapola moloye? 23 ⸤Aku temba nikirumu⸥ ‘Yunge pa telimu kinie tondolomotolo kanoko, yunge molopa konjili ulumu kanangi.’ nimbe melema pe lepa konjipe yunge pa teline lembama koronga ou tepa mimi tepa nosinjirimu aku melema yu kondo kolomba melema temba kinie kapola moloye? 24 ‘Melema kondo kolombando temba melema.’ nikiru akuma olio mana yambo Pulu Yemone mako torumu yamboma. Olio Juda yambomanga mare manjipe molo. We yambo lupemanga mare pea.* 25 Akumundu Pulu Yemone ou nirimu Osiane bokuna torumu molemo mele i sipe:
“Nanga yambo naa moloringime
‘Ene nanga yamboma.’ nimbú.
Yambo na konopu naa monjirinduma
‘Na konopu monjilio yamboma.’ nimbú.”*
nirimu.
26 “Kolea tenga ‘Ene nanga yamboma molo.’
nirindu aku koleana
‘Konde molopa mindi puli ulu pulumu
pelemo Pulu Yemonga ambolangoma.’* nimbú.”
nirimula. 27 Aisayane Isirele yamboma moloringi mele pilipelie nimbendo:
‘Isirele yamboma ⸤sike aisili molemele nakolo⸥
nomú kusa kélona okiya mele kapola molemelkanje
⸤kepe wema pali kolonge kinie⸥
Pulu Yemone paa layetolo mindi
lipe taponjimbe kinie
enenga koleana altoko puku ⸤kapola⸥ molonge.*
28 Yawene mana yambomanga kote
popenge tepa pilipelie
enenga ulu telemelemanga sumbi sipe
kamu pundu topa mindili simbe ⸤akumunge⸥
aku sipe Isirele yamboma layetolo mindi
lipe taponjimbe.’*
nirimu. 29 Ou Aisayane nirimu mele aku sipe wendo orumu kanumu:
‘⸤Pulu Ye⸥ Paa Engema Pali Pelemo Ailimuni
olio pali topa konjipe
olionga yambo mare ‘we konde molko
yandopa yamboma kalko liengi.’ naa nilkenje
kolea aili Sodomo kinie Gomoratolonga
yamboma torumu pali koloringi
te konde naa moloringi mele*
olio aku sipu te konde paa naa molemelka.’**
nirimu.
30 Aku liemo kinié olione nambolka nimulúye? ⸤I sipu nimulú:⸥ Isirele yambo naa molemele yambo lupemane ‘yambo sumbi nilime molamili.’ ningu mindili siku uluma naa teko moloringi aku yamboma Pulu Yemone ‘yambo sumbi nilime’ nimbe kanorumu. Pulu Yemonga ungumu ‘Sike.’ ningu tondolo munduku piliringimunge mindi Pulu Yemone ‘ene yambo sumbi nilime.’ nimbe kanorumu.* 31 Nakolo ⸤Pulu Yemone ‘nanga’ nimbe mako torumu⸥ Isirele yambomane ‘Olio Pulu Yemone ‘yambo sumbi nilime’ nimbe kanomba ungu mane te kanopo teamili.’ ningu molkolie ⸤te naa lerimuna⸥ koroko keleringi. 32 Nambemuna yambo sumbi nilime naa moloringiye? Ene Pulu Yemonga unguma ‘Sike.’ ningu tondolo munduku naa piliringi akumunge ene yambo sumbi nilime naa moloringi. Ene eneno ‘Mindili sipu ulu peangama temolo kinie olio ‘yambo sumbi nilime’ nimbe kanomba.’ konopu leringimunge ⸤Pulu Yemone ‘ene yambo sumbi nilime’ nimbe naa kanorumu⸥. ‘Yambo tele male tonjilimo kou’ akumuni ene topa manie mundurumu.* 33 ⸤Aku koumundu⸥ Pulu Yemonga bokuna ⸤Aisayane torumu⸥ ungu te molemo, akumu i sipe:
‘Pilieyo! Yamboma tele male tonjilimo kou te,
yamboma topa manie mundumbe kou te,
nane Mulu Sayono* ola lepili nosirindu.
Kanu koumu molemo yemo ‘Yu sike
⸤Pulu Yemone ‘Olio nokopili.’ nimbe
lipe mundurumu ye nomi Kirasimu⸥.’ ningu**
tondolo munduku pilingí yambomane
⸤yuni sike lipe taponjimbemonga⸥
pe ‘Yu kolo tokomo.’ ningu
konopu keri panjingí aulke te naa lemba.’***
nimbe bokuna molemo.