2
2:1-10 Olio Yembo Kololime Pulu Yemone ‘Kirasi Kinie Pea Konde Molangi.’ Nirimu Ungu Te
Eno ⸤Juda yembo naa molemelema⸥, eno teko kenjeringi ulume kinie, ulu pulu kerime kinie, perimumunge eno ou yembo kololime moloringi.* Kollosi 2:13. Kanu walemanga ya ma koleamanga ulu pulu kerime mindi teko, kurume nokolemo yemo mindi lombili puku pilku moloringi. Kinié yembo mare Pulu Yemonga ungumu liku su siku naa pilimele yemboma kanu kurumenga ye nomimuni tondolo mundupe nokopa enonga konopune molemo. Kanu yemboma kinié molemele mele ou olio yemboma pali telune molopo, ou-konopu keri pelimene waka koloringi ulu pulu kerime mindi pilipu tepo, kanu konopumene kinie kangimene kinie konopu mondoko ‘teamili.’ niringi mele bokumunge alsena anjokondo “29. olpela bel”. mindi pilipu lombili pupu tepo molorumulu. Ou we yemboma kinie aku sipu molorumulu mele ⸤we molemelanje⸥ Pulu Yemone we yemboma ‘Mindili nongo pundu tangi.’ nimbé mele oliondo pea papu nilke.
4-5 Sike olio tepo kenjerimulumunge yembo kololime molorumulu nalo Pulu Yemone ‘olio Kirasi kinie pea altoko konde molangi’ nirimu. Tepo kenjerimulumunge Pulu Yemone “pundu taa.” nilke nalo paa we kondo kololi ulumu pelemo Pulu Yemone olio paa konopu mondopalie Jono 3:16. ‘olio Kirasi kinie pea altoko konde molangi.’ nirimu.§ Romo 6:1-10. Pulu Yemonga we kondo kololi ulumuni mindi olio lipe tapondopa mindili nolemela aulkena wendo lipe yu-kinie pea konde molomolo aulkena lipe mondorumu.* bokumunge alsena anjokondo “21. kisim bek”. Yesusi Kirasini olionga nimbe tenderimumuni olio yunge yemboma molemolomonga Pulu Yemone Kirasi topa makinjinderimu kinie olio kinie pea topa makinjindipelie Pulu Yemo nokolemo mulu koleana yu molopa melema nokolemo polona ‘Kirasi kinie pea molangi.’ nimbe lipe mondorumu. ‘Pe pe kepe yembo molongema na ⸤Pulu Yemo⸥ yemboma na-kinie paa olandopa olandopa we kondo kololi ulumu pelemo mele piliengi lipu ora siembo.’ nimbe Pulu Yemone olio aku sipe Kirasi Yesusini olionga nimbe tenderimumunge kondo kolopa tepa kondorumu. ⸤Kirasi enonga nimbe tenderimu mele⸥ ‘Sike’ ningu tondolo munduku pilieringimunge bokumunge alsena anjokondo “8. bilip”. Pulu Yemonga we kondo kololimuni eno lipe tapondopa mindili nolemela aulkena wendo lipe yu-kinie pea molko kondonge aulkena lipe mondorumu. Aku ulumu eno enono naa teringi, Pulu Yemone eno we sirimu. Aku ulumu enone kongono teringimunge mele kalolimu naa lsingi. Akumunge iulumu limo yembo tene ⸤‘Nanga kongono tendumunge iulumu likiru.’ nimbe⸥ yunge imbi yuyu manda lipe ola naa mundumbe. Romo 4:4, 11:6. 10 Olio molemolo mele Pulu Yemone tenderimu-ne molemolo kanumu. ⸤Olio oliolio ulu te terimulumunge molo.⸥ Kirasi Yesusini olionga nimbe tenderimumuni Pulu Yemone olio yembo kondema tepa mimi terimu. Olio ulu peangama Pulu Yemone koronga-ou ‘teangi.’ nimbe, nimbe panjerimu mele ‘teangi’ nimbe olio ‘aku siku yembo kondema molangi.’ nirimu.§ Taitasi 2:14.
2:11-22 ‘Juda Yemboma Kinie Yembo Lupema Kinie Pali Pulu Yemonga Yembo Talape Telumu Molangi.’ Nimbe Kirasini Lipe Tere Lenderimu Ungu Te
11 Akumunge, Epesasi yemboma eno altoko ulu te konopuni piliengi! Eno Juda yembomane naa meringi. Juda yemboma naa moloringimunge eno imbi leko “kangi kopiseli yemboma” nilimele yembomane enondo “kangi naa kopiseli yemboma” niringi.* bokumunge alsena anjokondo “2. arapela lain”, “18. katim skin”. (Aku ulumu yemane eno enono kangikundu teringi ulumu mindi.) Akumu kinié altoko piliengi! 12 Ou aku siku moloringi walemanga eno Kirasi kinie pea telune naa molko yu-mele-mele moloringi mele kinié altoko piliee. Aku walemanga eno Isirele yembo talapena sukundu onge aulke te naa lierimu, Pulu Yemone “yunge yemboma kinie tembo.” nimbe, nimbe panjipe mi lierimu ungu akumu bokumunge alsena anjokondo “22. kontrak”. eno-kinie naa perimula. Enonga ulu peanga te ‘pe wendo ombá.’ ningu konopu siku nokoko molonge ulu pulu te naa pepa, ya ma koleana Pulu Yemonga imbi pilku yu-kinie tapu toko molonge aulke te naa perimu mele kinié piliee. 13 Nalo kinié eno ou walse Pulu Yemo kinie sulu teko moloringi yemboma Kirasi yunge meme ondo lenderimumuni Kirasi Yesusi yuni eno-kinie tapu topa molopa ‘eno Pulu Yemo kinie nondoko molangi.’ nimbe lipe tere lenderimu, yu-kinie telune molemele. inie anjokondo 2:17, Kollosi 1:20.
14 Kapola kapola molomolo ulu pulumu Kirasi yu-kinie pelemo yemo yuni Juda yemboma kinie eno we yembo lupema kinie opa pulue molorumulu ulu pulumu topa manie mundupe, anjo yando konopu keri panjerimulu palamo akundupelie ‘yembo talape talo tere leko talape telumu molangi.’ nirimu. 15 ⸤Pulu Yemone Mosisi⸥ ungu mane sirimume§ bokumunge alsena anjokondo “26. lo”. kinie, aku ungu mane sipelie “Teaa.” nirimu ungume kinie, ungu manemanga sukundu perimu ungume kinie, pali yunge kangimuni terimu ulumuni ‘kamu manie pupili altopa uluri naa tepili.’ nirimumunge kanu palamo akundorumu. Yuni ‘molangi’ nimbe pilipe aku terimu mele isipe: ‘Eno yembo talape talo nanga yembo talape telumu molangi.’ nimbe lipe tere lenderimula. ‘Aku siku molkolie eno konopu telune pupili kapola kapola molangi.’ nimbelie aku sipe terimula.* inie anjokondo 3:6, Ou-Korini 12:13, Gallesia 3:28. 16 Yu unjo perana kolorumumuni kanu yembo talape talo ou opa pulue moloringime ‘kamu kalu telumu molko, Pulu Yemonga yemboma molangi.’ nimbe lipe tere lenderimu. Yu unjo perana kolorumumuni ou opa pulue moloringi ulumu topa manie mundorumu. 17 Eno ⸤Juda yembo naa molko⸥ Pulu Yemo kinie sulu teko moloringi yemboma kinie, ⸤Juda yembo⸥ Pulu Yemo kinie nondoko moloringi yemboma kinie Kirasi omba eno pali temane peanga te topa sipelie nimbendo: “Eno konopu telune pupili kapola kapola molonge aulkemo akisindendu.” nirimu. 18 Yuni yembomanga nimbe tenderimumuni olio ⸤Juda yemboma kinie we yembo lupema kinie⸥ pali Mini telumuni lipe tapondopa aulke akisindilimomonga Lapa molemona nondopo manda pulimolo.
2:19-22 Olio Kirasinge Yemboma Pulu Yemonga Ulkemo Molemolo Ungu Te ungu pulu te Ou-Korini 3:16-17*
19 ⸤Aku tenderimu-ne aku sipu molemolo⸥ akumunge kinié eno yembo mare ma naa lepa yembo omba angilieli yemboma mele naa molemele. Eno Pulu Yemonga ⸤Juda⸥ yemboma kinie talape telumu molko, Pulu Yemonga yembo talape sikemo molko, 20 ⸤Pulu Yemo molemo ulkemo mele molemele.⸥ Pulu Yemone ungu umbu tondorumume pilku yemboma ningu siringi yema kinie, bokumunge alsena anjokondo “35. profet”. Yesusini “Nanga kongonomo tende-paa.” nimbe lipe mundorumu yema kinie,§ bokumunge alsena anjokondo “1. aposel”. kanu yema kanu ulkemonga pongama; Kirasi Yesusi yu kanu ulkemonga simumu. 21 Ulke simumuni pele kokeyama ingi sipe ambolemo kinie ulkemo tondolo pupe angilimo, aku ulke simumu Kirasi yu. Pulu Yemone ulkemo pele kokeya tepa molemo, aku ulkemo kamu takomba kinie Awilimu yunge ulke kake telimu angilimbe. 22 Eno ⸤Kirasini tenderimumunge⸥ yu-kinie tapu toko molemele yemboma kepe ⸤Pulu Yemone⸥ lipe tere lendepa Pulu Yemo yunge ulkemo takolemo, aku ulkena Pulu Yemonga Minimu molemo, akumu Pulu Yemo molemo.

*2:1: Kollosi 2:13.

2:3: bokumunge alsena anjokondo “29. olpela bel”.

2:4-5: Jono 3:16.

§2:4-5: Romo 6:1-10.

*2:4-5: bokumunge alsena anjokondo “21. kisim bek”.

2:8: bokumunge alsena anjokondo “8. bilip”.

2:9: Romo 4:4, 11:6.

§2:10: Taitasi 2:14.

*2:11: bokumunge alsena anjokondo “2. arapela lain”, “18. katim skin”.

2:12: bokumunge alsena anjokondo “22. kontrak”.

2:13: inie anjokondo 2:17, Kollosi 1:20.

§2:15: bokumunge alsena anjokondo “26. lo”.

*2:15: inie anjokondo 3:6, Ou-Korini 12:13, Gallesia 3:28.

2:18: ungu pulu te Ou-Korini 3:16-17*

2:20: bokumunge alsena anjokondo “35. profet”.

§2:20: bokumunge alsena anjokondo “1. aposel”.