7
Kolomongo Awili 6 Sipisipi Walomone Boku Wakaye Leko Tambu Siringimenga Talo Pakera Wendo Lsimu Temanemo (Te 6:1, te 6:3, te 6:5, te 6:7, te 6:9, te 6:12 wendo lsimu.)
7:1-8 Isirele Yembo Wane Anderete Poti Po Tausini Pulu Yemone Enonga Mambelena Mako Torumu Temanemo
Akumu kanopolie pe altopo kanorundu kinie ma kolea pundu kisenga angello kise angilku, mana tolemo poporome kise ‘Ma kinie nomu kusa kinie unjo kinie akumenga poporome naa topili.’ ningu ambolko angilieringi. Kanu kinie altopo angello te kanorundu, yu ena mundi olemokondo Konde Molopa Mindi Puli Pulu Yemone yunge yemboma mako tomba mele yunge imbi molemomo* inie anjokondo 14:1. memba orumu. Kanu angellomone angello kise ‘Ma kinie nomu kusa kinie teko kenjengi!’ nimbe engemo sirimu angellomando tondolo ru nimbelie nimbendo: “Mamo kepe nomu kusamo kepe unjoma kepe ou melte teko naa kenjengi! Ou olionga Pulu Yemonga kendemande yembo molemelemanga mambelena olio andopo ⸤‘Eno Pulu Yemonga yemboma kanangi.’ nimbu⸥ mako tamili. ⸤Pe kolea teko kenjengi!⸥” nirimu. Kanu kinie yembo mako toringimenga kambumu pilierindu. Isirelene kalopa lsimu yembo talape rureponga Ou Pulu Pulu 35:23-26. pali wane anderete poti po tausini Iyembo 144000 akume sike Isirele yemboma, molo eno ou Pulu Yemonga yemboma moloringi mele kinié olio Kirasinge yemboma Pulu Yembomanga yemboma, akumendo nirimunje. Aku liemo kambu tolimu we ungu iko melenje. mako toringi.
Judane kalopa lsimu yembo talapemonga
tuwellepo tausini mako toko,
Rupenene kalopa lsimu yembo talapemonga
tuwellepo tausini mako toko,
Getene kalopa lsimu yembo talapemonga
tuwellepo tausini mako toko,
Asane kalopa lsimu yembo talapemonga
tuwellepo tausini mako toko,
Napatallaini kalopa lsimu yembo talapemonga
tuwellepo tausini mako toko,
Manasane kalopa lsimu yembo talapemonga
tuwellepo tausini mako toko,
Simionone kalopa lsimu yembo talapemonga
tuwellepo tausini mako toko,
LLipaini kalopa lsimu yembo talapemonga
tuwellepo tausini mako toko,
Isakani kalopa lsimu yembo talapemonga
tuwellepo tausini mako toko,
Sepullanene kalopa lsimu yembo talapemonga
tuwellepo tausini mako toko,
Josepone kalopa lsimu yembo talapemonga
tuwellepo tausini mako toko,
Benjaminini kalopa lsimu yembo talapemonga
tuwellepo tausini mako toringi.§ Ou Pulu Pulu 29,30,35(:22 ekendo-26) kanokolie isiku kanoni: Isirele yembo talape rureponga te Dene yembo talapemo, akumunge imbimu ya bokune sukundu naa molemo. Josepone kango Manasa kinie Iperemeselo merimu (Ou Pulu Pulu 48:1), akuselenga Manasa yembo talapemo Dene yembo talapenga kolo wangopa molemo. Nalo akumunge pulumu nambolkanje? Pilipu naa kondolemolo.
⸤Yembo talape ime Pulu Yemonga makomo lsingi yemboma.⸥
7:9-17 Yembo Paa Awisili Wale Pakoli Kake Teli Sulume Pakoko Pulu Yemonga Imbi Liku Ola Mundunduku Kapi Niringi Temanemo
Akumu kanopolie, pe altopo kanorundu mele isipe: Yembo paa awisili, yembo tene paa manda kambu naa tomba mele, moloringi kanorundu. Aku yemboma eno kolea lupe lupe yemboma, talape lupe lupe yemboma, kangi lupe lupe angilieli yemboma, umbu ungu lupe lupe lieli yemboma moloringi.* inie yakondo 5:9, 5:9*. Ye nomi kingi polona yakondo angilku, Sipisipi Walomonga bokumunge alsena anjokondo “44.3. Pikinini Sipsip Bilong God”. kumbikerena angilieringi. Eno wale pakoli kake teli sulume pakoko kipiyaka gomo ambolkolie niringimuni, Jono 12:13. 10 tondolo mundukulie ningendo:
“Olionga Pulu Yemo
ye nomi kingi polona molemo yemo yu kinie
Sipisipi Walomo kinie elone
olio liku tapondoringilimunge
mindili naa nombo molopo kondolemolo.”§ bokumunge alsena anjokondo “21. kisim bek”.
niringi.
11 Ye nomi kingi polomo kinie, ye nomi wane paono po* tokapu telu (24) kanumu; inie yakondo 4:4 kananila. kinie, mele konde mololi mele kise kinie, akume sukune molangi angelloma pali angilku makaye tekolie ye nomi kingi polona kumbikundu tamalu peko Pulu Yemo kapi ningulie 12 ningendo:
“Paa sike aku terimu.
Kapi nili ulumu kinie,
tondolo pa teli ulumu kinie,
pilipe konginjeli pelemo ulumu kinie,
ange nili ulumu kinie,
imbimu paa olandopa mololi ulumu kinie,
yu melema pali nokomba tondolomo kinie,
yu paa enge olandopa pelemo ulumu kinie,
aku ulume pali yu kinie mindi
kamu pepa mindi pupili.
Paa sike aku sipe tepili.”
niringi. inie yakondo 4:11, 5:9-10,12-13.
7:13-17 Kanu Yembomanga Mindili Noringi Ulume
13 Kanu kinie ye nomi wane paono po kanumenga tene na walsipelie nimbendo: “I yembo wale pakoli kake teli sulu pakokomelema nameleye? Kolea tena molkolie oringiye?” nirimu.
14 Nane topondopo yundu nimbondo: “Nanga awilimu, na naa pilkiru. Nu pilkinu.” nirindu.
Yuni nimbendo: “I yemboma enonga opa puluemane mindili siku umbune awisili siringi walemanga mindili paa awili teko noringi yemboma. inie yakondo 1:9, 3:10; Mateyu 24:21. Eno enonga wale pakoli sulume Sipisipi Walomonga mememone kulumiye toringi-ne kake tekemo. 15 Akumunge
“Eno Pulu Yemonga ye nomi kingi polo
kumbikundu angilku,
yunge ulke suluminia paa kake teline§ Ou-Korini 3:16*.
ipulueli tangoli kongono tenderingi.
Ye nomi kingi polona molemo yemo
eno kinie tapu topa molopa eno nokomba.
16 Pe pe kepe eno altoko
engelene naa kolko no waka naa kolko,
enane naa nomba, tepe molo meltene
enonga kangimu naa nopili molonge.
17 Sipisipi Walomo
ye nomi kingi polona suku singine molemomo
yuni ‘eno nanga sipisipime’ nimbe
eno tapu tembamonga* bokumunge alsena anjokondo “44.1. sipsip”.
eno aku siku kapola molko kondonge.
‘Eno no nangi.’ nimbe
konde molopa mindi puli no pikilimomanga
memba pumbe. bokumunge alsena anjokondo “24. laip - wara bilong”.
Pulu Yemone ‘Eno altoko kola naa teangi.’ nimbe
kolama pali kulu tondomba.”
nirimu.

*7:2: inie anjokondo 14:1.

7:4: Ou Pulu Pulu 35:23-26.

7:4: Iyembo 144000 akume sike Isirele yemboma, molo eno ou Pulu Yemonga yemboma moloringi mele kinié olio Kirasinge yemboma Pulu Yembomanga yemboma, akumendo nirimunje. Aku liemo kambu tolimu we ungu iko melenje.

§7:8: Ou Pulu Pulu 29,30,35(:22 ekendo-26) kanokolie isiku kanoni: Isirele yembo talape rureponga te Dene yembo talapemo, akumunge imbimu ya bokune sukundu naa molemo. Josepone kango Manasa kinie Iperemeselo merimu (Ou Pulu Pulu 48:1), akuselenga Manasa yembo talapemo Dene yembo talapenga kolo wangopa molemo. Nalo akumunge pulumu nambolkanje? Pilipu naa kondolemolo.

*7:9: inie yakondo 5:9, 5:9*.

7:9: bokumunge alsena anjokondo “44.3. Pikinini Sipsip Bilong God”.

7:9: Jono 12:13.

§7:10: bokumunge alsena anjokondo “21. kisim bek”.

*7:11: tokapu telu (24) kanumu; inie yakondo 4:4 kananila.

7:12: inie yakondo 4:11, 5:9-10,12-13.

7:14: inie yakondo 1:9, 3:10; Mateyu 24:21.

§7:15: Ou-Korini 3:16*.

*7:17: bokumunge alsena anjokondo “44.1. sipsip”.

7:17: bokumunge alsena anjokondo “24. laip - wara bilong”.