7
Ve aleve keí gakó
Lekeza luhuva netá gizi nemeke loká inita netakumú lo utó molatoze, gililo. Ve makolímo vená alemoko hanuva minatove litimó nene lamanale. Itó lá onoimóza, moko netakumú gimilegú moloaká netá nenémo vaí oko minokanazo, nenemú ve nene etó etó iki vená aliiki venáinigi minatamó nene vatí oko neve. Itó vená keza ámina iki etó etó iki veló viiki váinigi minatamó nene vatí oko neve. Itó ve neneka gugupe nekisa nene venaka mosetamo. Itó ámina oko venalika gugupe nekisa nene vaka mosetamo. Vená geza gugupémini netá nene geí nomive. Vakámini netá neve. Itó ve geza gugupémini netá nene geí nomive. Venakámini netá neve. Vego venako lekeza lukugupetini ali amanapa amilizo. Hanuva Ómasiloka linigi goí iki ligili hagili iiki gamena miliiki mini hotó itái gamenamú litáimó nene, lamaná inogo ive. Milatái gamena asú okiko goha ali apiziiki minalizo. Milatái gamena aviligitáimó nene, Satá eza gimilikú molokative loko noluve. Ve aleve lilí iki minatave loko lo hukoleketugopa, hanuva gele lukumuke noluve. Nezáne noutíminiki gohuna minatave loko geleaká noumóza, Ómasímo zámuza haitopaitó lehizeletamó nenazo, makó keza ve aleve lilí itamó, itó makó keza gohuna minatamómámini zámuza alinamóma neve.
Getó venaki itó gohuna vegi itó gevoná venaki keí gakó nene láa loko noluve. Keza není suni aliki veló vamiki vená alemiki minimi ititamó nene, vatí inogo ive. Lá itamóza, gumesisi lakagata nene ve vená huko ezega emega oaká lakagata gilitamó nene, ámina netalímini loláa nenémo lekelémo golesa okatize, ve aleve lilí iki minata sunímo vatí oko neve.
10 Ve aleve lekelí gakó litoze, gililo. Nene není gakokó nomive. Guivahanímini agepagutí gakó noluve. Vená keza váini ahulikitamino. 11  * Mat 5:32, 19:9; Mak 10:11-12; Luk 16:18 Itó váini ahulikitinitamó nene, goha veló vamiki hanuva minino, itó lá amiki váinigi goha apiziki minino. Itó ve keza venáini ahulikitamino.
12 Vegená lugáatini gakó litoze. Gilikiko, Guivahanímo lokago alika geleake nolihe liki gelemilo. Negepa ale vávani okago nololeketuve. Izesukumú gele alévolé onoiti ve makolímini venala eza monó gelemi vená minatimó nenémo vanagi apizeko minatíive loko gelekikoma, vanámo amisele ahulotamino. 13 Itó Izesukumú gele alévolé onoiti vená makolímini vana eza monó gelemi ve minatimó nenémo venalagi apizeko minatíive loko gelekikoma, venalámo amisele ahulotamino. 14 Monó gelema ve nene venáinilokatí lusa nenémo kezalokagi voko aleneive. Itó monó gelema vená nene váinilokatí lusa nenémo kezalokagi voko aleneive. Lá noigo, gipa mohóini nene lusaninigi lilí iki niave. Keitoka lusa minamilina, izegipáini nene monó gelema vegená minaline. 15 Lá onoimóza, monó gelemiti vémohe itó monó gelemiti venalímohe vanahe itó venalahe ahulotoko vitove loko nolikoma, géneka lamilo. Ómasímo geha ziki apiziki minatave loko sele lo limimóma nenazo, nagá zeko ale minatunimó nomive. 16 Vená geza vakagi apiziki minatáimó nene, monó gapogú nene vaka alémoko atape, amitane. Nenéa gelenape, olo. Itó ve geza venakagi apiziki minatáimó nene, venaka nene monó gapogú alémoko atape, amitane. Nenéa gelenape, olo.
Guivahanímo iki miliki minatave loko loletamó nenegukó minatune
17 Lekeza etó etó iki nene Guivahanímo iki miliki minatave loko loleketamó itó Ómasímo sele lo likimi zupa iki miliki miniaká a mogonaló nenegukó monokú minino. Neza numutó namató Izesuni vegenala zuha gakó lo kemeko némika loko lo hukoaká nouve. 18 Vegená makó nene Ómasímini anosa kugupeló milikimikago niago Guivahanímo sele lo kemekago imi nitamó nenete ámina anosa ahulata gapomú vitagá amitaze. Itó vegená makó nene kugupeló Ómasímini anosa nomimó niago Guivahanímo sele lo kemekago imi nitamó nenete ámina anosamú voká lamitaze. 19 Ómasímini anosa aliki minatamó itó anosa nomimó minatamó nenémo netá gihila nomive. Ómasímini agepagutí gakó gili aliki minatamó nenémo gihila neve. 20 Vegená lekeza nanámini mogonaló iki miliki niago Ómasímo sele lo likimimó nehe. Ámina mogonalokó minalo. 21 Geza megusa izegipa loló oko noako Ómasímo sele lo gemeneitimó nenemú gagata losi gelemoko áminagukó minozo. Itó megusa izegipa loló oko minoko hoza aleaká noanikutí gologí ogetatune liki nilikoma, géneka lamo. 22 Vegená makó nene megusa izegipa lilí iki niago Guivahanímo sele lo kemeneitimoláa keza Guivahanímo lihimáikutí apasoketa vegená niave. Itó ámináminoko vegená makó nene hanuva niago Guivahanímo sele lo kemeneitimoláa keza Kilistoni megusa izegipa lilí iki niave liki gili minalo. 23 Izesú eza lekelí meina hizeneimóma neve. Nenemú mikasiuka vegenalitini gopoguni miliki gelekelé ikitamiki Izesunigó gelekelé itiki minalo. 24 Nigivénegita, lekeza etó etó iki gozapá nanámini mogonaló iki miliki niago Ómasímo sele lo likimimó nehe, ámina mogonalokó itína gamenagi Ómasiloka gímiziki minalo.
Mohoki getó venaki keí gakó
25 Itó veló vama venakumú nene Guivahanímini agepagutí gakó alenamumóza, Guivahanímo agika hize nemekago monónegi loló oko nouke, nezáne nagata nogulu gakó lo likimitomó neneló lekeza leheta itave loko noguluve. 26 Itína gamena nene golesa netalímini agikagú nounike lugupe gasova okago noune. Nenemú ve makó keza vená alemiki gohuna minatamó nenemú gelekugo lamaná inogo ive. 27 Vená aleneitanimó nene, ahulatove loko gelemo. Itó vená alemoko hanuva noitanimó nene, venakumú gelemo. 28 Itó vená alitanimó nene golesa aminogo ive. Itó hanuva noiti vená makolímo veló vitimó nene golesa aminogo ive. Lá onoimóza, ve aleve keza lugupémini netakumukó giliki miluma giliki minanigave. Itó neza nenémini gelehusigutí akagá oleketatove loko noluve.
29 Nigivénegita, gakó imane lo nolukumumó nenémini mogona lá oko neve: Ómasímo mola gamena mota alitokave. Itó gelekelé otatuni gamena mota alínipa okanazo, venaki ve lekeza Guivahanímini hozagú iki miliki itamó nene ve aleve lilí amamó giliko minalo. 30 Itó ive nama iaká nia vegená lekeza iki miliki itamó nene ive nama amamó giliko minalo. Itó lokogoliza viziaká niamó lekeza iki miliki itamó nenémo lokogoliza vizemamó giliko minalo. Itó netá matá meina kona iki miniaká niamó nenémo henokanotini nomimó giliko minalo. 31 Itó nosá molosaka liaká niamó nene lá amamó gelekiko minalo. Mikasi imane luhuvagi nego ánigoko geleaká nouháza, mota vo tolova inogo ive. Nenemú gakó imane noluve.
32 Lekeza nene ha netakumú mulutini itemiko minatave loko gelenouke noluve. Gohuna ve nenete Guivahanímini hozamú giliki minanigave. Miniki Guivahanímo gelekiko lamaná itive likigó iki miliki inigave. 33 Venaki ve nenete lugupémini netakumú gilinigave. Lá niiki venáinite giliko lamaná itive likigó iki miliki inigave. 34 Lá iake kagata losi giliki miniaká niave. Itó áminagó iki vená mohó getó keza Guivahanímini hozamukó giliki minanigave. Lá niiki kigika kugupe Guivahanímini loló itive likigó iki miliki inigave. Itó vegi vená nenete kugupémini netakumukó gilinigave. Lá iiki váinite gili lamaná itave likigó gilinigave. 35 Lekeza vatí iki minatave loko gakó imane lo nolukumuve. Lekelí gapo hize lí ugopa, lekeza gopa amiki likigikatini mili nupa ikiko, Guivahaniloka mukipa miniko gelekelé itatave loko noluve.
36 Itó ve makó eza mohola nene veló viti gamena asú inogo noikoma, itó amelaho nene ale minanogo goselé apelekikoma, veló amisilinogo nookoma, amisilitimó nene lihima aleminogo ive. 37 Lá itimóza, ve makó nenémo agikatunú mohóne nene hanuva minative loko gele hamó oko gilikoma, gena amiko, veló vamitive loko lo hukatimó nene etanogo ive. 38 Nenemú ve makó eza mohola veló vitive loko gele amitimó nene, etanogo ive. Itó makó nenémo mohola amiselemoko ale minatimó nenémo iteko neve.
39 Vená makolímohe makolímohe vanámo oko moloko ititoka ititoka oko ezaló apizeloko voko minatize. Vana helekiko nene, ve makotó vitove lokoma hanuva vitize. Lá onoimóza, gopa napa minoko nomive. Guivahanimú geleneiti veló vitive. Lá onoimóza, 40 nagata gulumó veló vamoko hanuva minatimó nene, agoliza vizeko minanogo ive. Nene není gakó nemóza, nagata gulumó Ómasímini Sikalahú nenitoka nego noluve.

*7:11: Mat 5:32, 19:9; Mak 10:11-12; Luk 16:18