10
Izesú vená kimisele ahuloakakumú gakó lo kimimó
(Mat 19:1-12; Luk 16:18)
Izesú ámina apá ahuloake, limike Zutaia mikasi avilegeake Zota nagamí vola helegaloka vokago, vegená mukí goha aí amatoka alegesá ikago, goí oko aleaká imó nenéminoko monó lo keme keme oko minamó.
Lá noigo, Palisaio monó vegenalite anitiake loká itake gimivagú milake lamó: Mosé lo hukoko li gakokú nene ve makolímo venala amisele ahulatove loko hanuva amisele ahulatimó neve liki gizinamóma nene etatihe etamitive. Láa liki loká imikago eza ale viligoko loká oketake limó: Mosé nene nanave loko loleketamó neve. * Gapo 24:1-4; Mat 5:31 Loko lokago, keza lamó: Vená kimisilinigima nene luhuva netá giziki kimiiki kimisilitave loko Mosé gele kemeaká imóma nenae. Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Lekelisi negi nagi hiziki likigika gopa ovimó nenemú imane lo hutoleketa luhuva gizamóza, * Apí 1:27, 5:2 netá matá apí oko kelémo utó i gamenaló emane nene Ómasímo vegi venaki kelémo utó imó. Nenemú Ómasímo láa loko limó:
Nenemú ve makolímohe makolímohe izolahiko amelahiko ahulokimioko venalagi nene,
* Apí 2:24 kugupe nemó kigika nemó hamokó loló okiko apiziki minatáive.
Loko gakó imane limó nenazo, keza lositá hoú liki minaminigasive. Hamokó kugupe loló onoimó gelekave. Nenemú Ómasímo kelémo apizimó nenazo, vegenalita kelémo hotopotó oakaláa nomive.
10 Loko lokago, numukú itiki niake, izegipala zuhamate ámina gakokumú goha loká imikago, 11  * Mat 5:32; 1 Koli 7:10-11 Izesú láa loko lo kimimó: Ve makó eza venala amisele ahulokoko haitó vená alitimó nene, ve vená huko ezega emega imómámini lihima alinogo ive. 12 Itó ámináminoko vená makolímo vana amisele ahulokoko ve makotó vitimó nene, ve vená huko ezega emega imómámini lihima alinogo ive, loko limó.
Izesú izegipa koma kama nónohá zeketamó
(Mat 19:13-15; Luk 18:15-17)
13 Ve vená mukí keza agizanitunú kugupeló aleko nónohá zeketative liki izegipa koma kama Izesutoka kilímiki vikago, izegipala zuhate gahá kememó. 14 Gahá kimikago, Izesú ánigoake mulunagú golesa okago láa loko lo kimimó: Lekeza izegipa koma nene ahulikimikalo. Nenitoka ataze. Keza izegipa koma nenémináa nene Ómasímini avogisaló viakalímini mututoni nianazo, li hoipa ikitamilo. 15  * Mat 18:3 Neza gakó lamaná lo likimitoze. Ve makó keza izegipa namuni monokú itiaká niamómáminiki vávani iki monokú itemitamó nene, Ómasímini avogisaló nene keké vaminigave. 16 Loko lo kemeake, izegipa komama kuputá vizike agizanitunú nónohá zeketamó.
Henonavagi ve
(Mat 19:16-30; Luk 18:18-30)
17 Izesú eza ámina apatotí vitove loko noigo, ve makolímo ololu loko vike alapusa hizike loká otake tisá lamanámaka, nana okinake alévolé nemetameni alitomó neve. 18 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Geza nenikumú ve lamanale loko lanimó nene mogonánemú gele hee lo minoko nolape itó hanuva nolane. Lamaná améneho Ómasi hamokó noize, makó nomive. 19  * Gá 20:12-17; Gapo 5:16-20 Itó geza gapo lota gakó geleaká noane. Láa lokove: Geza vegená kepele helemo. Ve aleve suni ale gopa oko huko ezega emega amo. Gumina alemo. Soza hakupá gakó lamo. Vegenalitini netá hanuvamú alemo. Izokahiko amekahiko nene kugulizá ale otezo. 20 Loko lokago, eza láa loko lo amimó: Tisatemaka, neza nene umaki velotí nene ámina hoza aleaká noumole. 21 Loko lokago, Izesú nene gonú napilike agika aitoka moloake gakó láa loko lo amimó: Netá hamokó nemó nene ale hee litanize. Geza voko henokanoka mukí molokoko meinaváa monima aleoko gohogó vegená gona moloko kemeoko oko némegetozo. Lá okako okulumakú helisa henoni geitoka utó ogetanogo ive. 22 Loko lokago, ámina gakó geleake aí henoni vaí o minamó nenazo, gona moloko kimitohe loko agata gilitímo agoka agepa muhelé okago, mulunagú gena avisekago vimó.
23 Lá oko novigo, Izesú viligoko izegipala zuhama ánigoake láa loko lo kimimó: Henoníini vegená nene Ómasímini lapanató silipa iki itesá neve. 24 Loko lokago, izegipala zuhamate ámina gakokumú ininá amóza, Izesú goha láa loko lo kimimó: Izegipánemata, Ómasímini amakú vo holoaká nene genavagi neve. 25 Kamele izámo nakasi vovónagú voakaláa nene vávani oko nomimóza, henonavagi ve nene Ómasímini lapanató voakaláa nene áminámini oko genavagi golesa neve. 26 Loko lokago, ininá goha iake li amiki lamó: Láa lokoma éaho agutó vizekiko minoloko voko minative. 27 Liki likago, Izesú gonú nokipilike láa loko lo kimimó: Vegenalite nenémini itamoláa nomimóza, Ómasímo netá makó loló itove loko agata giliti netá nene vávani okogó loló oaká noive.
28 Láa loko lokago, Pitá láa loko lo amimó: Gelenape. Leza mukí netá matate ahulokunike geí gémegetokuninazo, alika nene meinava alitunimó nehe. 29 Loko lokago, Izesú limó: Neza lamaná lo likimitoze. Ve makó keza numúinihe gouna zuhahe izóikini améikini izegipáinihe míinihe nenikumule liki itó není gakó lamanakumule liki ahulatamó nene, 30 itína imane gamenaló nene numuni gouna zuha izóikini izegipáini míini 100 nenéminiki alitamóza, vegená makolite hanuvamú gopoguni milikitanigave. Lá ikiko alika utó iti gamena keza alévolé oko minoaká kemetamenigi minanigave. 31  * Mat 20:16; Luk 13:30 Lá onoimóza, itína goí ina vegenakutí mukilite alika milanigave, itó alika milina vegenakutí mukilite goí inigave, loko limó.
Izesú ezáa alika hilitikumú gakó ligo losive makole imó
(Mat 20:17-19; Luk 18:31-34)
32 Gapoló vake Zelusalega itinigi niake Izesú ale goí oko novigo, izegipala zuhamate ininá niago, ámegetiki va vegená alika kezáitoka utó iti netakumú kehelele vizigo minamó. Lá niago, Izesú eza izegipala zuha 12 nene kelémo otopá zeake, aitoka alika utó iti netakumú láa loko lo kimimó: 33 Gililo. Leza Zelusale numutoka notune. Neneló okulumakutí lumu ve gihila není nene guguni giziaká ve napagi monó mogona apí-ikimiaká vegi keí kigizakú milikiko goní initiki nipili hilita gakó li hukiki hetoka vetini kigizakú milanigave. 34 Lá ikiko, gopoguka linitiki gituhú initiki segi nogosanitunú nipiliiki nipili hilinigave. Lá ikiko, gamena losive makole minokinake goha otinogo uve, loko limó.
Zemusiko Zoniko loká asi netá
(Mat 20:20-28)
35 Zepetaioni gipala lositá Zemusiko Zoniko nene Izesutoka asike láa liki lasimó: Tisalemaka, lélisi nene nemú manamú logimikusigo nene, ámina netá aleletatane loko nolusive. 36 Liki likasigo, eza nana netá aleleketatokumú nilasive. 37 Loko lokago, láa liki li amesimó: Geí lapanakaló leza geí gigilika luga luga minalizo loko gele limitane loko nolusive. 38  * Luk 12:50 Liki likasigo, Izesú láa loko lo kimimó: Loká ninitasi netalímini mogona gili gopa ikasike likasive. Nénisi nene ekesá netá natomó nene lekelisi áminagutí hanuva natáimó nehe. Itó miluma netá gihitomó nene lekelisiva gihitáimó nehe. 39 Loko lokago, láa liki li amesimó: Hanuva natíimó nenae. Liki likasigo, Izesú láa loko lo kimimó: Ekesá netá natomó nene lamaná lekezagi nanigasive. Itó miluma netá gihitomó nene lekezagi gihitáimóza, 40 není nigilika luga luga minoakaláa nene, není netá nego likimitohe. Ale vavá oketa vegenalitini holomamú nilasive.
41 Loko lokago, izegipala zuha lugáa 10-a ámina gakó giliake, Zemusiko Zoniko keikumú mukahá kipilikago, 42  * Luk 22:25-26; Mat 23:11; Mak 9:35 Izesú nene izegipala zuha mukí sele lo kemeake láa loko lo kimimó: Ve makokumú nene mikasiuka vegenalitini kugulizaki ve niave liki liaká niamó nenete gelekelé izegipáini nene alévolekutí gizapa ikimiaká niave. Itó guivahani keza nene ámina iki ámemenáa kiviligiki miniaká niamó nene lekeza giliaká niave. 43 Lá onoimóza, lekelitoka lá oko minamino. Lekelikutí ve makolímo nugulizaki ve minatove loko nolokoma nene hanuva lemetigí oko gelekelé oleketoko minatize. 44 Makó eza mukí vegená kivilegeko minatove loko nolokoma lemeko vegená mukilitini megusa izegipa loló oko gelekelé oketatize. 45 Okulumakutí lumu ve gihila neza gelekelé initatave loko lememuve. Vegená mukitoka gelekelé oketoko golesa netáini nene meina hizeko gologí oketatove oko nene minoko aleko u nugupe ahulatove loko lumumole, loko limó.
Agómula lika ve Patimiasí goha pulusoko ánigamó
(Mat 20:29-34; Luk 18:35-43)
46 Izesugegi Zeliko apatoka viki anitemó. Ámina apá ahulanigi niake, ezagi izegipala zuhagi vaí iki alegesá iki mina vegená makó nivago, Timeoni gipala Patimiasí eza agómula lika ve monimú voká vokató ve nene gapo agataloka minamó. 47 Minake, Nasalete ve Izesúma noave liki likago geleake, gamoga geko sele loko limó: Izesuvo geza nene agulizaki Tevitini agávolaga, gologí oletatane loko lo mololeta velemaka, nenikumú miluma gelenetamane. 48 Loko lokago, vegená mukilite legesó oko minative liki agómula lika vema gahá ameke li amemóza, áisi gele ahuloake gamoga geko sele limó: Geza Tevitini agávolagamaka, nenikumú gigika hizino. 49 Loko negénegeka ligo ligo, Izesú geleake voko gapoló noike ámina ve nene sele likiko ino. Loko lokago, agómula lika vema láa liki sele li amemó: Gogoliza vizeko otekoko ano. Geí sele nolize. 50 Liki likago, hepé gola gololohá o ahuloake, moí oko oteake Izesutoka vimó. 51 Vo anitekago, Izesú nana netá alegetatokumú nolane loko loká omikago, agómula lika vemámo tisánemaka, nogómula ale goloutonetatane loko noluve. 52 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Geza nene vozo. Nenikumú gele alévolé anitímo gelémo zokokaze. Loko noli agepagi, agómula goloutokago ánigoake gapoloka Izesuni ámegetoko vimó.

*10:4: Gapo 24:1-4; Mat 5:31

*10:6: Apí 1:27, 5:2

*10:8: Apí 2:24

*10:11: Mat 5:32; 1 Koli 7:10-11

*10:15: Mat 18:3

*10:19: Gá 20:12-17; Gapo 5:16-20

*10:31: Mat 20:16; Luk 13:30

*10:38: Luk 12:50

*10:42: Luk 22:25-26; Mat 23:11; Mak 9:35