18
Vegená mukikutí éaho livilegeko noive
(Mak 9:33-37; Luk 9:46-48)
* Luk 22:24 Gakó láa loko lo limi zupahé nene izegipala zuha leza Izesutoka vunike láa loko loká otunimó: Ómasímo agulizaki ve napa ale utó o limikiko nene lelikutí éaho livilegeko agulizaki ve loló itimó neve. Loko lokuko, Izesú izegipa koma makó sele loko alémoko ake holutegú hize otemiake * Mak 10:15; Luk 18:17 láa loko limó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Lekelisi nene likigika ali viligiiki aliliki limiki izegipa koma imanéminiki minamitamó nene Ómasímini avogisaló nene keké ma vaminigave. Makó keza nene izegipa koma imanéminiki kezáinimú gilikiko lemeko minatimó nenete Ómasímini avogisaló viki kugulizaki ve lilí itamó neve. Ve makó nenete nenikumule liki izegipa koma áimanéminiki nasahilí itatamó nenete není nasahilí inimiaká niamó gelekave.
Golesa netakumú gala vizeaká gakó
(Mak 9:42-48; Luk 17:1-2)
Itó nenikumú gili alévolé i mina izegipáne limiki minamoki keikutí hamó nene ve makolímo golesa netá alitive loko gala vizeko litimó nene, agae, Ómasímo loló otati netá nene genavagi golesa neve. Ámina vémini luvanaló gehani napa nagá ziiki age nagamikú ahelú i ahulatatímini avilegeko genavagi netá golesa loló otanogo ive. Itó agae, golesa netá alitave loko gala vizeko loaká suni haitopaitolímini nene mikasiuka neve. Ámina netá golesa nene hanuva utó inogo imóza, ve makolímo golesa netá alitave loko gala vizeko lomo mohona itimó nene Ómasímo nana otative. Agae, netá golivagi loló otanogo ive.
* Mat 5:30 Nenemú nene gigizanímohe itó gigisámohe lihima aleaká gapogú gelémo nomilikoma, hukoko nene ale ahulozo. Gigizani hamokó neiko itó gigisa hámakó neiko alévolé oko minoakalímini apakú ititaninazo. Gigizani losigi itó gigisa losigi minokoko lihima alitanitímo ló apakú gelémo molokiko, ló nene lihamike lova lova oko nomina lokú vokatanize. * Mat 5:29 Itó gogómulámo lihima aleaká gapogú gelémo nomilikoma, geza hanuva hize lí okoko ale ahulozo. Gogómula hamó neiko minoko alévolé oko minoaká apakú ititaninazo. Gogómula losigi minokoko lihima alitanitímo milumámini lokú gelémo molokatize.
Sipsip iza tolova imó nenémini anoza gakola
(Luk 15:3-7)
10-11 Lekeza ehe tináneve. Lekeza izegipa nugunamotamónemú gilikiko lememino. Neza nenemú lo likimitoze, gililo. Ageloninite okulumakú miniaká niamó keza nene okulumakú gamena gamena aménehini avogisaló minake gizapa ikimiaká niave.
12 Nenemú lekeza nene nanave liki nigeleve. Ve makó nenémo sipsip izava nene 100-a niakutí sipsip hamokó tolova itimó nene, vitagá amitihe. Lá oko nomive. Sipsip lugáa 99-a nene agokaú ahuloketonoko hamó legesó imolamú amuza moloko vitagá oloko vinogo ive. 13 Lamaná lo nolukumuve. Eza vitagá ova ova oko sipsip iza hamóma ale utó okoko agoliza vizinogo ive. Agoliza vizitimó nene sipsip iza 99 hanuva niamoláamú agoliza vizeminogo ive. 14 Itó ámináminoko lekelí ametipo okulumakú noimó nenémo izegipa nugunamotamóne lekelikutí makó nene legesó itikumú ma amu helemive.
Gigivekaho lihima suni alegetati gakó
15  * Luk 17:3 Gigivekaho makolímo geitoka lihima suni alegimikikoma, geza voko lekezatikó miniki lihimala alapizezo. Lá noako, geí gakó gelekikoma nene, goha gigivekahini alémo geitoka itanize. 16  * Gapo 19:15 Lá onoimóza, geí gakó gelemikoma, ve hamó ahe lositá ahe kelémoko lekeza ámina lihimagi ve noitoka makó vilo. Lá ikiko, monó gotolaú gakó makó láa liki luhuva gizinamó nenémo gihila zitive:
Gakó hoza alitató nene vegená losihe losive makolehe ve makolímini mogonamú gakó hoza alitamó nene voko hee hee linogo ive.
17 Lá onoimóza, keí gakó gelemikoma nene, geza monó gilina vegená lo kemezo. Itó eza nene monó gele vegenalitini gakó gele ahulokikoma, aikumú gelekako eza nene mota lihimalagi ve ánigi goselé iaká nia ve loló ino.
Lo hoipa oaká itó amoaká gakó
18  * Mat 16:19; Zon 20:23 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Lekeza mikasiuka netá makokumú li hoipa ikitatamó nene Ómasímo okulumakuka ámina netakumú lo hoipa oketatimó neve. Itó lekeza netá makokumú mikasiuka li hoipa ikitamitamó nene Ómasímo okulumakukagi ámina netakumú lo hoipa oketamitimó neve.
19 Makó miní ameko lo likimitoze. Lekelikutí vegená makolitehe itó lositakó ahe keza netá makokumú nene ligika mili nupa iiki hamokó loló okiko Ómasiloka litáimó nene okulumakú améneho gele kiminogo ive. 20 Itó vegená makolitehe itó losive makolehe itó lositakó ahe keza apá makotoka není nugulizakumú ali nupa itamó nene nénisi holúikú minanogo uve.
Lihima ahulamoaká nenémini anoza gakola
21  * Luk 17:3-4 Loko lokago, Pitá nene Izesuni amatoka mino molake láa loko loká otake limó: Guivahanínemaka, nigivéneho makolímo gamena nanakí zupa lihima netá alenimikiko ahulotatove. Gamena 7 ahe. 22 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Gamena 7 nomive. Gamena 7 ahuloto-loko vova vova noako gamena 700 loló ino. 23 Nenemú nene Ómasímini avogisaló minoakalímini ago helegáa lekelepizeko gakó makó litoze. Agulizaki ve napa makolímo gelekelé izegipalatini lihimáini netimoláamú ale hehe linogo gilimó. 24 Lihima milikitinitamó ale hehe linogo apí oko hozaváa naligo, ve makó nene aitoka alímiki amó. Aitoka lihima 10 milioni kina minamó. 25 Lá imóza, eza nene ámina lihima apasati moni nene ma nomimó. Lá okago nene, agulizaki ve nenémo láa loko limó: Galanava apasatikumú ezáagi itó vená izegipala izava galava itó henokanonagi nene mota vegenalite meinava hizi asú iki alikiko megusa lilí iki minatave. 26 Loko lokago, gelekelé izegipa nenémo voko agulizaki vemámini agisauka alapusa hizeko láa loko limó: Asene zenetoloko voko noako, neza voko mininake moni ale utó okinake apaso asú oko gimitove. 27 Loko lokago, eza ámina hozaló vémini agulizaki ve nenémo hozaló vevamú miluma gelemiake ahulotamó. Itó lihimalagi nene hanuva ahulotamó.
28 Ahulomikago, ámina gelekelé izegipama numukutí olío lemeake vike hozaló ve agivelahini makó nene moni 100 kina amunaloka emane ameneitó nenazo, ánigoake luvana aleko poló noike láa loko lo ameko limó: Geza moni gumumóma nene mukí apasoko aló nememane. 29 Loko lokago, agivelaho nene agisauka alapusa hizike negénegeka nolike láa loko lo amike limó: Geza asene zeneto-loko voko noako, moni alika ánigokinake apasoko gimitove. 30 Loko limóza, eza gele ahuloake agivelahinima nene goní omikago nagá numukú ahulitamó. Nenegú minoko lihima asú itive loko kalapusi amimó. 31 Lá okago, keza agivelage lugáa nenete ámina suni ánigiake mulúikú golesa gelemó. Golesa giliake keza nene viki agulizaki veninima avetó iki li amemó. 32 Lá ikago, agulizaki ve nenémo ámina gelekelé izegipa nene sele lo amekago, okago, láa loko lo amimó: Gelekelé izegipa golesa neneka, geza negénegeka lako lako lihimaka mukí nene hanuva ahulogetumóma neve. 33 Neza geikumú miluma gelegetumóma nenazo, geza ámináminoko gigivekahikumú miluma geleko lihimava nene ahulotataninazo. 34 Loko loake, agulizaki veva nenémo izapaló golesa molokago miluma netá aliti-liki niviko minoko lihimavala mukí apasative loko pilisí vetini kigizakú molamó. 35 Loko Izesú loake, miní ameko láa loko limó: Lekeza mukitó nene likigikagú likigivetikini lihima ahulikitamitamó nene, není améneho okulumakú noimó nenémo áminagó oko lekelitoka loló oleketanogo ive.

*18:1: Luk 22:24

*18:3: Mak 10:15; Luk 18:17

*18:8: Mat 5:30

*18:9: Mat 5:29

*18:15: Luk 17:3

*18:16: Gapo 19:15

*18:18: Mat 16:19; Zon 20:23

*18:21: Luk 17:3-4