8
Sauló monó gele vegená gopoguni moloketamó
1-2 Setepanoni apili hilikago, monó ve lugáa keza Setepanoni ive nama goha itiki gale zitamó. Ámina zupa nene Zelusale numutoka monó gele vegená apí iki gopoguni napa milikitamó. Milikimikago hutilí iki nivake Zutaia mikasiuka itó Samalia mikasiuka vi asú ikago, aposoloma kezáikó Zelusalega minamó. * Apo 22:4-5, 26:9-11 Lá niago, Sauló nene monó gele vegená lova ale kimike numúikú iteká lemeká noike ve vená gelelehá oloko leme leme ike nagá numukú ahuloketomo vimó.
Samalia mikasiuka monó gakó li kimimi vamó
Lá noigo, hutilí i va vegenámate Ómasímini gakó li kimi kimi iki mihina iki minamó. Minake, Pilipó nene Samalia apalímini taoni napaló lomoko anitike Ómasímo gologí oletative loko lo mololeta ve Izesuni gakó lo keme keme oko minamó. Lo kemekago, vegená mukilite Pilipó lo kimi gakó gili hamó iki amegesaló miliake, Pilipó alévolé suni haitopaitolímini loló igo ánigamó. Lá noike vegenalitini kigikagú holosi golesa minamoláa kepeleko kimisele ahulokago, gopaga liki vamó. Itó gepili napili itó genisi vegená mukí kelémo zokamó. Lá okago ámina apakú vegená keza kogoliza vizemó.
Lá niago, ámina taoniló ve makó minamó, agulizá Saimon. Áisi gamena hána soza saza lusa geko minake, neza nugulizaki ve nouve like Samalia vegená mukí kogoka vizeaká imó. 10 Lá noigo, iti minamó limi minamó keza gelemó lamaná okago, aikumú nene Ómasímo zámuza amekago, netá matá loló okago gihila zeaká noive liki liaká amó. 11 Lá iake, gamena hána aí avevezaha netakumú sigaga limiake, aí gakó gili aliake aitoka viki gímizemó. 12 Lá iki niago, Pilipó eza Ómasímini gasovaló minoakalímini gakó lamaná itó Izesu Kilistoni gakola lo kemekago, gili alévolé iake, ve vená mukí nene monó nagamí hilamó. 13 Lá ikago, Saimon eza ámina oko monó gele alévolé oake nagamí holoake Pilipotoka voko gímizekago, Pilipó golivagi netá haitopaitó ale utó okago, ánigoake sigaga sagaga loko minamó.
14 Itó aposolomate Samalia vegenalite Ómasímini gakó gili alemó nene gilikago, Zelusalegatí nene Pitaki Zoniki áminaloka kimisilikago vasimó. 15-16 Neneloka anitikasike ánigasimó nene Izesuni agulizatokó monó nagamí hilinamóza, Ómasímini Sikalahú nene monó nagamí hila vegenatoka limitive liki Ómasiloka linamamó nenazo, Sikalahú nene keitoka velesá lememigo hanuva niago ánigasimó. 17 Lá okago, aposolo keza gotóitó kigizani milikasigo, Sikalahú nene keitoka limimó. 18 Lá okago, Saimon nene ánigoake, keitoka moni alitáihe loko aleko vike, 19 ve makolímini gotolaló nigizani molokugo Sikalahú limitive liki zámuza lekelitoka nekoma makó nimilizo. 20 Loko lo kemekago, Pitá láa loko lo amimó: Ómasímini zámuza hanuva lemeaká netá nemóza géisi monitunú meina hizitove loko nolape. Nenemú geza monikagi voko lokú latila inogo ane. 21 Ómasímo geí gigika ánigamó nene monó nominazo, monó hoza nalusimó nene aleminogo ane. 22 Golesa netaka ale ahulokoko gigika ale viligoko Guivahanímo gigikatunú netá golesa alitove loko nogeleni netá ahulogetative loko amuza moloko aitoka lozo. 23 Gigikagú golesa netá ekesalagi minoake gelémo golesa okago gelekuve. 24 Loko lokago, Saimon nene nenikumule liki nilasi netá nenitoka utó amitive liki Ómasiloka lilizo, loko lo kimimó.
25 Aposolo nenetosa Guivahanímini gakó liki Guivahani oko moloko i gakó li kimikasike, Zelusalega atiginá iki nivasike Samalia apá mukitoka nene gakó lamaná li kimi kimi iki mihina asimó.
Pilipoko Etiopia mikasigutí agulizaki vego
26 Lá niasigo, Guivahanímini ageló makolímo Piliponi láa loko lo amimó: Geza Zelusale numutoka ahulokoko ezega agilikaloka Gaza apatoka lomo noi gapoló mikasi gomopalaloka nene lomoko vozo. 27 Loko lo amekago, Pilipó nene oteake lomoko vimó. Novigo, Etiopia mikasigutí agulizaki ve makó minamó. Eza Etiopia vegenalitini agulizaki vená napa Kataké ave liki liaká a vená nene gelekelé otoko minake aí moniló gizapa otoko minoaká imó. Eza Zelusalega Ómasímini monó linogo iteake, 28 atiginá oko nolimike hosi izate gelelehá iaká a kaligú iteake novike, Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Isaiá luhuva giza gakó nagatago, 29 Sikalahulímo Piliponi nene voko kali volane vo agupeló vozo. 30 Loko lokago, Pilipó nene ololu loko áminaloka vimó. Vike Isaiá giza gakó nagatago geleake loká otake gakó nagatanimómámini mogonáa gelenape. 31 Loko lokago, ve makolímo lo utó oko lo nememitimó nene, mogonáa nana oko gilitove. Loko loake, imanegú iteko minoko lo nimitane loko Piliponi lo amekago, kaligú itekago, makó minasimó. 32  * Isa 53:7-8 Lá niasigo monó gotolagutí gata gakó lá oko minamó:
Sipsip iza kipilinigi aliliki nivago zohenené lisá amave.
Sipsip izatini zopova nihukago gopaga lisá amave.
Ezagi ámináminoko géneka loko gopaga lamive.
33 Miluma netá alimiake avozagi netá lilí imiake
aí lihima nomitó hanuvamú goní hoza amemole.
Mikasigú minoko aleko i gamena nene hukitamó nenazo,
oko moloko noigo ánigi mina vegenalitini lihimáini nene ve makolímo gato asú aminogo ive.
34 Loko mina gakó nene gatoake, agulizaki vemámo Piliponi láa loko loká otamó: Geza lo nemezo, gilitoze. Ómasímini agepagutí gakó loaká vemámo éahikumú nolive. Ezáamú nolihe itó ve makokumú nolive. 35 Loko lokago, Pilipó nene ámina monó gotolaú gakó apí oko loloko vike Izesuni monó gakó nene miní ameko lo utó oko lo amimó. 36-37 Lá ikasike viki nagamitó anitesimó. Anitikasike agulizaki vemámo láa loko limó: Ánigozo. Nagamí imane nenazo, hize lí ogetati netá nomikoma monó nagamí holonetatane loko noluve. 38 Loko loake, hosi izama pasimozo lokago, pasimikasike, Pilipoki agulizaki vegi keza nagamikú lemesimó. Lemesike Pilipó nene nagamí holotamó. 39 Lá ikasike nagamikutí itesimó. Itikasigo, Guivahanímini Sikalahú nenémo Piliponi alémoko vokago, agulizaki vemámo goha aí ánigamimóza, gapoló novike agoliza vizitímo Pilipó legesó ikumú nene miluma gelemimó. 40 Itó Pilipó nene galinali Azoto numutoka nouve loko geleake, monó gakó nene numutó namató lo keme keme oko vike Sisalia numutoka anitimó.

*8:3: Apo 22:4-5, 26:9-11

*8:32: Isa 53:7-8