7
Setepanó ezáa mogonáamú lo kimimó
Lá okago, guguni giziaká a vetini ve napa nenémo loká otake gakó nilamó imane mota lamaná nilahe. * Apí 12:1 Loko lokago, Setepanó láa loko limó: Avónegita aménegita, gakó litoze, gililo. Avoteho Avalahá eza Halana mikasiuka velesá vonamike Mesopotamia mikasiuka noigo, Ómasi eza lapanalagi vemámo utó o amike láa loko lo amimó: Numuka apaka itó vegenaka zuha ahulokimioko nénisi mikasi makó gelepizitoze, neneló voko minatane. * Apí 11:31 Loko lokago, nene gakó geleake, Kalatia mikasi ahuloake, Halana mikasiuka voko minamó. Neneloka noigo, amelaho helekago, gale zemiake Ómasímo litó nene ámina mikasigutí goha gá logoko léisi nouhatoka amóma neve. * Apí 12:7, 15:18, 17:8 Gá logoko okago, mikasi ma alemimóma neve. Ómasímo mikasi koma makó keké amemimóma neve. Izegipa geto molamike noigo, minoloko notike ezáagi agapilamoki miniliki itiki ámina mikasi alitave loko lo molamó. * Apí 15:13-14 Ómasímo láa loko lomiake, gakó makó láa loko limóma neve: Gagapilamoka keza mikasi makotoka gutá miniki gelekelé ikitiki miluma hoza aliki goselekaselé iki niko, kilisimasi 400 oko vinogo ive. Loko loake, Ómasímo gakó makó miní amike láa loko limó: Lá oko noviko, miluma hoza kiminita vegená nene goní hoza kiminogo uve. Lá okugo, gagapilamoka kimisili milikiko, imane mikasiloka iki nugulizá ali otiki gupá zinimiki minanigave, loko lo amimó. * Apí 17:10-14, 21:2-4, 25:26; 29:31–35:18 Láa loko lo ameake, Avalahani izegipa agapilamolatini kugupeloka Ómasímini anosa minative loko lo hukotamó. Loko lomikago, Avalahá eza gipala Isakani getoake, gamena 8-a oko vokago, ámina anosa nene agupeló molotamó. Molomikago, Isaká minoloko noitike Zakoponi getamó. Lá okago alika Zakopó nene izegipala 12-a getamó nene lelí avotege zuha minamó.
* Apí 37:11; 37:28; 39:2,21 Lá okago, avotege keza kugunáini Zosehekumú amekugú niake, aí nene Isimaeli vegenatoka salimi iki agupelotí meina alemó. Alikago, Izipi mikasiuka alímiki vikago, neneloka voko noigo, Ómasímo Zosehé noitoka minake, 10  * Apí 41:39-41 miluma geleko mina netá ale ahulomiake nasahilí omikago, netá mukikumú gele vevesoko minokago, Izipi mikasigú agulizaki ve Palaó ánigo lamaná oake, Izipi mikasiló itó aí numuni apá izegipa agunamotamola mukitoka gizapa ve napa minative loko alémo molamó. 11  * Apí 42:1-2 Lá okago, noigo, Izipi mikasigú itó Kenan mikasigú mukí nene gaúna napa giliki minikago, avotege ámina iki nosánetakumú vitagá amó. 12 Minake Zakopó nene Izipi mikasiuka nosánetá neve liki lamó nene geleake, izegipala kimiselekago vamó. 13  * Apí 45:16 Viake atiginá ikago, goha kimiselekago, goha vikago nene, Zosehé nezama noumó lae loko uvolagini nene agoka kelepizekago Palaoki ámina gakó gilimó. 14  * Apí 45:9-10,17-18, 46:27 Lá okago, Zosehé eza amelaho Zakoponi itó izegipa agunamotamolagi alo loko Izipi mikasiuka alesa molokago, ve vená 75 nene vamó. 15  * Apí 46:1-7, 49:33 Zakopó voko Izipi mikasiuka minake hilimó. Helekago, izegipa agapilamola avotege keza ámina iki miniake hili asú ikago, 16  * Apí 23:2-20, 33:19, 50:7-13; Zos 24:32 gonosiváini nene Sekeme apatoka aliki ake Hamoleni agapilamó zuhagutí gonosi apá Avalahá goí oko meina hizikú nene gale zikitamó.
17  * Gá 1:7-8 Lá ikago, Ómasímo Avalahani gakó lo molotamó nene alévolé iti gamena alitokago, Zuta vegená keza Izipi mikasiuka hizi hutilí amó. 18 Lá iki niago, Izipi mikasiuka agulizaki ve gosohá utó imó. Áisi nene Zoseheni mogona gelemimó. 19  * Gá 1:10-11,22 Áisi nene avoteginimú lotoka hizike kelémo golesa galasa ike avotegini gipa getatamó nene hilitave loko leti ahuli ahuli ilo lokago, avotege ámina gipa koma leti ahuli ahuli iaká amó. 20  * Gá 2:2 Nene zupa nene Moseni nene izolaho getamó. Agoka agepa lamanaki utó okago, Ómasímo ánigo lamaná okago, amelahini numukú ali halakipalaki iki alinago, ikani losive makole golamó. 21  * Gá 2:3-10 Alika nene apilikatave liki halá gitinago Palaoni moholámo ánigoake, gipáneve loake alémo lá imó. 22 Lá okago, Palaoni vegenala zuhate Izipi gakó li ami ami ago, gele asú oake, oko moloko ike monó anoka like alévolé oko minamó.
23  * Gá 2:11-15 Lá oko minake, kilisimasi 40 ale ahuloake, Isilae vegená nigivénegini voko ánigatove loko geleake, mulunagú lamaná geleko vimó. 24 Voko ánigamó nene, Izipi ve makolímo nene Isilae ve makó napiligo ánigoake, agivelahini alémo vatí oko miluma gele minamó apasoko Izipi vema apele hilimó. 25 Neza nigivénegini nene Palaoni agizakutí ipá itane loko Ómasímo nelémo etó onoimóma neve liki gili guni itahe loko Izipi vema apilimóza, keza gili hee lamamó. 26 Akiake gó lago, goha nene vimó. Voko ánigamó nene, Isilae ve losi nenetosa lova nihizesigo, ánigoake alata moloketake ve loe lekeza gounama niasinazo, nanamú lova niasive. 27 Loko lo kemekago, lova apí oko agivelahini apili vemámo láa loko lo amimó: Éaho gelémo gugulizaki ve loló ogimikago gonitó lelémo molanogo nolane. 28 Lá okanike azozá Izipi ve makó apelenanimóma nenazo, itína ámina oko není nipilinogo nolape, olo. 29  * Gá 18:3-4 Loko lokago, Mosé nene geleake ahelele vizekago golisi oko Mitiana mikasiuka voko kugupeló ve minamó. Voko minake vená aleake, gipala losima getamó.
30  * Gá 3:1-10 Minake, kilisimasi 40 goha ale ahuloake, vike mikasi gomopalaló Sinai agoka agisauka nene zamukutí ló guluma ikú ánigamó nene Guivahanímo ageló loló oake lemeko utó o amekago, 31 Mosé ánigoake, ininá oake nana netá utó noive loake, ánigo hee hee linogo vo alitó noigo, Guivahanímini anó lupa láa loko utó imó: 32 Neza avokage Avalahá Isaká Zakopó keí Ómasi minumó minoloko voko nominuve. Loko lokago, Mosé geleake, ininá oake luvoluvo zeko minake ahelele vizekago okenava oko ánigamimó. 33 Lá oko noigo, Guivahanímo láa loko lo amimó: Mikasi nolisanimó nene lo hutokugo etó oko nei mikasi neve. Nenemú geí suú gololohá ozo. 34 Vegenáne zuha Izipi mikasiuka niamó nene gopoguni milikitago, ive nama iki niago gelemo iteva iteva noumó mota asú okave. Itínasa nene gologí oketatove loko lemekuve. Nenemú geí nene Izipi mikasiuka nogimisuluze, vozo, loko lo amimó.
35 Itó ámina ve nene éaho gelémo gugulizaki ve loló ogimikago lelémo gonitó molanogo noane liki ánigi ahula ve Moseni nene zamukutí Ómasímini agelóma utó o amekago, Ómasímo nene gizapa ve itó kugutó vizeaká ve minative loko amisilimó. 36  * Gá 7:3, 14:21; Nam 14:33 Amiselekago, vike vegená kelémo vike Izipi mikasiuka itó age nagamí makó agulizá golohá nagamitoka, itó mikasi gomopalaló nene alévolé suni haitopaitolímini ale utó moloko noigo, kilisimasi 40 oko vimó. 37  * Gapo 8:15,18 Ámina ve Mosé eza Isilae vegená nene Ómasímo likigivetikini holúikutí nene ezáa agepagutí gakó loaká ve makó nenikitana ve alémo etó oleketanogo ive, loko lo kimimó. 38  * Gá 19:1–20:17; Gapo 5:1-33 Itó avotege keza Ómasímini monokumule liki mikasi gomopalaló alegesá iki niago, Sinai agokaloka Ómasímini ageló itó agivelagini holúikú minake loloko vogá ogá ve minake, alévolé lemetamenímini gakó lehizeletatove loko Ómasilokatí alimó. 39 Alekago, avotege keza Moseni gakola gili ahuliake, aí nene vasá ziake Izipi mikasiuka atiginá iki vinigi kigika neneloka minokago, 40  * Gá 32:1 Moseni uvolaho Alonani nene láa liki li amemó: Geza avevezaha netá makó loló olimikako ámina netalímo ale goí iko leza atiginá oko Izipi mikasiuka vitune. Mosé nene Izipi mikasigutí lelémoko a ve eza voko gopa ihe itó hela hizihe leza gelemunize. Liki liake, 41  * Gá 32:2-6 nene zupahé pulumaká akalevámini vogunahana avevezaha netá lilí iake, guguni gizi amiki kigizanitunú lilí a netakumú kogoliza viziki minamó. 42  * Emo 5:25-27 Lá ikago Ómasímo viselekimikago, kigika gopa okago, okulumatoka hanatoaká netá mukí goliva giliki agepoka liki minamó. Nene sunimú Ómasímo li gakó nene ezáa agepagutí gakó loaká ve makolímo láa loko luhuva gizonoimóma neve:
Isilae vegená lekeza mikasi gomopalaló minake
kilisimasi 40 oko novigo gaha nama kipiliki guguni giziaká amóza,
není makó gizi nimisá amamóma neve.
43 Lekeza soza ómasilini agulizá Molokoni seli numuni komagú lilí i miliake
itó makó nene Lepanani sonohikitana makó lilí i miliake,
ámina netalímini vogunahana goliva geleko agepoka litune liki
soza ómai netá lilí inamó nenazo,
nénisi lokugo, Papelonia apá hotoka likilímiki vinigave,
loko luhuva gizonoimóma neve.
44  * Gá 25:9,40 Mikasi gomopalaló nene Ómasímo Moseni nene monó numuni lá oko gitane loko litokó gekago avotegitoka minamó nene seli numunigó minamó. 45  * Zos 3:14-17 Lá okago, ámina seli numuni nene omolelé amalelé iki aliki tiva tiva niago, Ómasímo ale goí ike numuká ve kimisilikago, nivago, avotege nene iki ámina mikasi aliake ámina seli numuni nene Zosuagegi aliki amó. Lá iki ámina numuni aliliki viva viva iki niago, agulizaki ve Tevití utó imó. 46  * 2 Sam 7:1-16; 1 Iki 17:1-14 Ómasímo Tevitini ánigamó lamaná okago, Tevití nene monó numuni nene avolaho Zakoponi Ómasi getatove loko loká imóza, 47  * 1 Kug 6:1-38 Ómasímo géneka loake gipaka Salomó genetative loko gele amekago eza Ómasímini numuni getamó. 48 Lá imóza, okulumakú ve napa nene vegenalite ge numukú nene minoko aleko osá amive. Nenémini gakola Ómasímini agepagutí gakó loaká ve makolímo láa loko luhuva gizamóma neve:
49  * Isa 66:1-2 Guivahanímo láa loko nolive:
Okulumá nene není numuni apá neve.
Itó mikasiuka nene nigisa liso minuke gizapa oaká nouve.
Lá oaká nounazo, numuni nanáminiki ginimikiko etative.
Itó hí holomaló navasú vizeko minatove.
50 Neza nigizanitunú okulumaki mikasigi netá mukí kelémo utó okumóma neve,
loko luhuva gizamóma neve.
51  * Isa 63:10 Gínikaha golesa lekeza likigika lakagata koló amimó neneta, nénisi negopa, lekelisi nene avotike iki miliki amómáminiki niminake, Ómasímini Sikalahú nene lova ali amiaká niave. 52 Avotike Ómasímini agepagutí gakó liaká a ve gopoguni milikitamiki asenini zikitamó nehe. Ma nomive. Mosé itó ve heeváa utó itive liki gakó li miliki la ve lugáagi nene kipili asú ikago, minoko lekelisi ámina ve heeváa nene utó okago amimí iki alímiki viake apilikago hilimóma neve. 53 Ómasímini ageló nenete Ómasímo lo huka gakóma Moseni amemó nene lekelitoka anitekamóza, lekelisi ámina gakó aliake gizapa iki gili alisá amave.
Setepanoni gehanitunú apilikago hilimó
54 Setepanó láa loko lo kemekago, giliake, mulúikú golesa okago, kizapaló golesa molamóza, 55 Setepanó nene Ómasímini Sikalahulímo lemeko agikagú mino vaí okago, ánigo okulumakuka moloake, Ómasímini lapaná nego itó Izesú eza Ómasímini amatoka noigo ánigoake láa loko limó: 56 Neza okulumá koló okago ánigumó nene Ómasilokatí limi ve gihila Ómasímini amatoka noigo ánigokuve. 57 Loko lokago, keza kagataló hitinake valala ziki hitimiake viki anukemó. 58 Anukiake ahelukalú iliki vake alími númaseloka miliake gehanitunú apilinigi goláa vizakiake, gosohá ve makó agulizá Sauloni agisauka milamó. 59 Lá iake Setepanoni nene gehanitunú napelego, hilinogo noike Ómasiloka nolike Guivahani Izesúnegamaka, není sikalahú alezo. 60 Loko loake, alapusa hizeake sele loko limó: Guivahani geza imane lihimáini ahuloketozo. Loko loake, hilimó. Apili hilikago, Sauló nene mulunaú lamaná gilimó.

*7:2: Apí 12:1

*7:4: Apí 11:31

*7:5: Apí 12:7, 15:18, 17:8

*7:6: Apí 15:13-14

*7:8: Apí 17:10-14, 21:2-4, 25:26; 29:31–35:18

*7:9: Apí 37:11; 37:28; 39:2,21

*7:10: Apí 41:39-41

*7:11: Apí 42:1-2

*7:13: Apí 45:16

*7:14: Apí 45:9-10,17-18, 46:27

*7:15: Apí 46:1-7, 49:33

*7:16: Apí 23:2-20, 33:19, 50:7-13; Zos 24:32

*7:17: Gá 1:7-8

*7:19: Gá 1:10-11,22

*7:20: Gá 2:2

*7:21: Gá 2:3-10

*7:23: Gá 2:11-15

*7:29: Gá 18:3-4

*7:30: Gá 3:1-10

*7:36: Gá 7:3, 14:21; Nam 14:33

*7:37: Gapo 8:15,18

*7:38: Gá 19:1–20:17; Gapo 5:1-33

*7:40: Gá 32:1

*7:41: Gá 32:2-6

*7:42: Emo 5:25-27

*7:44: Gá 25:9,40

*7:45: Zos 3:14-17

*7:46: 2 Sam 7:1-16; 1 Iki 17:1-14

*7:47: 1 Kug 6:1-38

*7:49: Isa 66:1-2

*7:51: Isa 63:10