26
Izesuni apilinigi lova gizamó
(Mak 14:1-2; Luk 22:1-2; Zon 11:45-53)
Izesú nene ámina gakó lo leme asú oake ámina gamenaló izegipala zuha láa loko lo limike limó: * Gá 12:1-27 Gamena losi oko vokiko gozapá avotikini asenini zeketakumú gele minoaká holisi utó inogo ive liki lekeza gilinave. Lá noiko, okulumakutí lumu ve gihila neza nene ve makolímo nimimika loko lova vetini kigizakú nelémo molokiko zohota zaló nipili hilinigave, loko limó.
Ámina gamenaló monó gizapa vegi guguni giziaká vegi keza Isilae vegenalitini guguni giziaká ve napatini gizapa venini Kaiapani numuni napagú alegesá amó. Keza asuguná iki Izesuni agizató aliki apili hilita gakó ligili hagili iki li hukamó. Lá amóza, ámina holisigú apele helemitune. Vegenalite lova napa ali utó iki lipilikataze, liki lamó.
Petania apatoka Izesuni anuva lamanaki uveli holotamó
(Mak 14:3-9; Zon 12:1-8)
Izesú nene Petania numutó nene Saimon eza halamé gizaleake minake zoka vémini numukú minamó. * Luk 7:37-38 Lá noigo, vená makó aitoka ake agizakú anuva uveli meinava iteko mina netá nene gehanigitana gonigú aleake Izesú nosánetá noko noigo gotolaú leketamó. Lá noigo, izegipala zuha leza ánigokunike gele golesa nounike lezateloka láa loko lunimó: Anuvagi uveli lamaná nene nanamú latila noive. Itó leza ámina anuvagi uveli nene hanuva minalina, vegená meina hizitave loko kemesá nene meinava napa alekunike gohogó vegená kumutiline. 10 Loko noguluko Izesú nene gakote geleake láa loko lo limimó: Lekeza imane vená nana igo genavagi gakó li nameve. Eza nene netá lamaná alenimikave. 11  * Gapo 15:11 Gohogó vegená keza nene lekezagi miniliki viki minatamóza, neza lekezagi gamena hána minoloko voko minaminogo uve. 12 Vená imanémo gonosi milimiligú gale zinitatakumú geleake nugupeló anuvagi uveli holonimikave. 13 Neza lamaná lo likimitoze. Mukí mikasiuka není gakó lamaná imane li utó iki li kimitató li kimitató nene imane venalímini mogonamú gili zagitave liki eza loló oneta sunimú li kiminigave.
Zutá Izesuni amimika litove loko lo hutamó
(Mak 14:10-11; Luk 22:3-6)
14 Loko lokago, ámina gamenaló izegipala zuha 12-a lelikutí Kaliotó numutotí ve agulizá Zutá áisi nene guguni giziaká ve napa niató vimó. 15 Vike Izesuni amimí itotó lekeza nanetá nimitune liki nigeleve. Loko lokago, keza silivá gehani 30 alitane liki li hutiake amikago, 16 eza nene Izesuni amimika linogo amapani molamó.
Izesú izegipala zuhagi asenini zekimiaká nosá namó
(Mak 14:12-21; Luk 22:7-14,21-23; Zon 13:21-30)
17 Lulu vizemi peleti niaká a holisímini ganá gamenagú nene izegipala zuha leza Izesú noitoka voko geza asenini zeketakumú gele minoaká nosánetá nene hikú viki ale vavá initatave loko nolane. Loko lokuko, 18 eza láa loko limó: Lekeza taonigú viki ve makó noititó nene viki tisamámo není gamena mota alitokaze, geí numukú asenini zekimiaká nosá nene izegipáne zuhagi natune lokago nousive liki li amilizo. 19 Loko lokago lelikutí ve lositosa nene Izesú litímini asike asenini zekimiaká nosá ali vavá asimó.
20 Lá ikasigo gánavaló nene Izesuki izegipala zuha 12-a lezagi alegesá unike nosánetá nunimó. 21 Nosánetá noko nounike Izesú láa loko limó: Lamaná lo likimitoze, gililo. Lekelikutí makolímo nimimika linogo ive. 22 Loko lokago, leza miluma nogeleko hamopamó Guivahanitemaka, nenikumú nolape, nenikumú nolape loko loká miká otunimó. 23  * Age 41:9 Lá okuko, Izesú láa loko lo limimó: Hamó lapegú peleti nagamí zeko nonousi ve nenémo nimimika linogo ive. 24 Okulumakutí lumu ve gihila nenikumú monó gotolaú luhuva gizinamómámini oko hilito gapogú novumóza, nimimika liti ve agae, lihima sipisi alitimó nenazo, izolaho aí getamilina nene vávani oko minaline. 25 Loko lokago, amimika liti ve Zutá nene láa loko limó: Tisalemaka, nenikumú nolape. Loko lokago, Izesú nene gezaka mota lokanimole loko limó.
Lepa nosá apí oko kimimó
(Mak 14:22-26; Luk 22:15-20; 1 Koli 11:24-25)
26 Nosánetá nonunike Izesú nene peleti aleake Ómasi agepoka loake gitegeko izegipala zuha nolimike láa loko limó: Aliki nalo. Imane není mémeláne neve. 27 Loko loake, vain goni aleake Ómasi agepoka loake nolimike láa loko limó: Lekeza mukitó nalo. 28  * Gá 24:8; Zel 31:31-34 Lo múnaheaká gakolímini golaníne nene vegená mukilitini lihimáini gilatoketative loko lekitomó imane neve. 29 Lamaná lo likimitoze, gililo. Vain nagalímini gihilagutí goha naminake minoloko vinake améneho nugulizaki velini loló onetati gamenaló vain nagamí haitolímini lekezagi makó natune. 30 Loko loake, monó nama makó lunike lemeko Olivi agokaú itinogo vuhá.
Izesuni Pitá egamega otatikumú lo utó imó
(Mak 14:27-31; Luk 22:31-34; Zon 13:36-38)
31  * Zak 13:7 Agokaloka itinogo nounike Izesú láa loko lo limimó: Monó gotolaú Ómasímo li gakó makó láa liki gizinamóma neve:
Gizapa ve apelekugo sipsip iza mulusi nene hutilí iki golisi inigave.
Liki gizinamóma nenazo, itína holugú lekeza mukitó golisi iiki visilinitatamóza, 32  * Mat 28:16 helekugo, goha nelémo otekiko, Galilaia mikasiuka goí o lekemeko vitove. 33 Loko lokago, anotó aleko Pitá láa loko lo amike limó: Nénisi viselegetamitove. Keza mukitó gele alévolé oakáini nene golo golo sokikoma, neza lá aminogo uve. 34 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Lamaná lo gimitoze, gelezo. Itína holugú nene okolohomámo anó molonamiko nenikumú ánigamuve loko egamega onetatanimó nene gamena losive makole inogo ive. 35 Loko lokago, Pitá láa loko lo amimó: Neza nene geikumú egamega ogetaminogo uve. Nipili hilinigi niko gezagi makó helekusigoma lá ogetaminogo uve. Loko lokago, izegipala zuha mukitó leza láa lokogó lunimó.
Izesú Gesemane zazuhagú Ómasiloka loko minamó
(Mak 14:32-42; Luk 22:39-46)
36 Loko lokuko Izesú nene izegipala zuhamagi apá makó agulizá Gesemane neneloka makó vuhá. Vo anitekunike láa loko lo limimó: Lekeza nene imaneló niko neza volaneloka vokinake Ómasiloka litove. 37 Loko loake Pitani itó Zepetaioni gipala losigi nene kelémoko vimó. Nivake mulunagú peisi nozigo miluma golesa gilike 38 láa loko lo kimimó: Neza mulúnegú nene gónupa geake hilitomó onoive. Lekeza imaneló miniki nenikumú gizapa iki niko makó gizapa oko minatune. 39 Loko loake koma minomo novike avogisalokatí pou loko agoka hizeko nakake Ómasiloka láa loko limó: Aménega, gapo neikoma geza genavagi gihinitata netá imane ale ahulonetatane loko nolumóza, není nigikaloka ale molamoko geí gigikaloka nelémo molatane loko noluve. 40 Loko loake, goha ake, izegipala zuhama kovó akinago ánigoake, Pitani alémo oteko láa loko lo amimó: Lekeza nene nana ive. Nezagi gizapa oko mininake gamena koma ma oti minamitamó nehe. 41 Lekemekú milatakumú gopa ikataze, lekeza gizapa iki miniki Ómasiloka liki minalo. Ligikámo vávani noimóza, lugupémo gena noive. 42 Loko loake, goha vike Ómasiloka like láa loko limó: Aménega, genavagi netá imanémo nivilege vamitimó noikoma, geí gigikaloka nelémo molozo. 43 Loko loake, goha oko ánigamó nene kogómula ahihí okago, kovó akinago ánigamó. 44 Ahulokimiake goha vike Ómasiloka ligo gamena losive makoki imó. Goí oko vike Ómasiloka limómámini okogó limó. 45 Loko loake, goha ake izegipala zuha lelémo otike láa loko lo limimó: Lekeza nanamú lakavasú viziki hanuva aki niminave. Gilinahe. Okulumakutí lumu ve gihila nimimika liki lihimáinigi vetini kigizakú nilími milata gamena mota okave. 46 Lá onoize, lekeza otiiki vilo. Ánigalo. Nimimika liti vema alitó mota okave.
Izesuni amimika lokago alemó
(Mak 14:43-50; Luk 22:47-53; Zon 18:3-12)
47 Izesú gakó lo limi agepagi izegipala zuha 12 lelikutí makó Zutá noago, vegená mukí ámegetiki niake sopolo hánagi gelekahosigi ali minake amó. Keza nene guguni giziaká vete itó Zuta vetini monó gizapa vete emane amunaloka kimisilikago vamó. 48 Nivake Izesuni amimí inogo i vémo gakó makó lo kimike láa loko limó: Neza vinake ve makó nene agoka legeko nonugoma ánigiiki ámina ve noive liki nigiliki agizató alilo. 49 Loko loake, ake, Izesú noitó litá oko vo amatoka aniteake, oho, Tisalema, nene noape loko loake, agoka legeko namó. 50 Lá noigo, Izesú láa loko lo amimó: Nigive, geza loló inogo noani netá nene litá oko loló ozo. Loko noligo, lova ve nenete ake Izesuni agizató ali gikitiki alemó. 51 Nalego Izesuki makó minuhakutí makolímo sopolo hána nene golagutí aleko gelelehá oake guguni gizoaká ve napámini gelekelé izegipa apilike agata zeko isimó. 52 Lá okago, Izesú láa loko lo amimó: Sopoloka nene alenikuka goha ale molozo. Lekeza sopolotunú geza okaní geza okaní liki liki likipili gesá ikataze. 53 Geza nene gelemape. Neza aménehitoka litomó nene litá oko ageló nene lovámini galaváa mulusi napa 12-a nene kimiselekiko limiki nilími vatí inigave. 54 Lá itamóza, lá okugo Ómasímini luhuva nenémo nana oko gihila zitive. Gozapá monó gotolaú nenéminoko utó itive liki luhuva gizinamóma neve.
55  * Luk 19:47, 21:37 Loko loake, ámina gamenaló ali nupa ina vegená nene Izesú láa loko lo kimike limó: Lekeza nenikumú gelemó nene geligeli ve nougo sopolo hánagi gelekahosigi aliki niake nigizató alinigi niahe. Neza gamena gamena monó zagusaveú minuke monó lo keme keme oko minumómaló nene nigizató alemamó nehe. 56 Lá ikamóza, Ómasímini agepagutí gakó liaká a vete emane amunaló monó gotolaú nenikumú luhuva gizina gakó nene gihila zitive loko netá mukí imane utó noive. Loko lokago, izegipala zuha leza Izesuni ahulomikunike golisi hutilí oko vunimó.
Kansoletini kogómulaló Izesuni goní itamó
(Mak 14:53-65; Luk 22:54-55,63-71; Zon 18:13-14,19-24)
57 Izesuni agizató aliake guguni giziaká vetini ve napa Kaiapani numukú alímiki vake keza monó mogona apí ikimiaká vegi itó monó gizapa vegi ali nupa iki minató alímiki vamó. 58 Lá niago Pitá nene hotó otigí oko kémegetoko vike guguni giziaká vetini ve napámini hé numunaló áneneló vo aniteake, iteake pilisi vegi minake neneló goní itatakutí nana netá utó itihe loko gizapa oko minamó. 59 Lá noigo, guguni giziaká ve napagi monó kansolegi mukitó nene Izesuni apele hilitune liki soza hakupá gakóinimú vitagá amóza, 60 ma ali utó amamó. Mukilite ake Izesukumú soza hakupá gakó lamóza, liki amupesamó. Lá iva iva niake ve lositá nenetosa otikasike 61  * Zon 2:19 láa liki lasimó: Imane vémo nene Ómasímini monó zagusave zeko tele vizekinake gamena losive makolegó oko noviko goha hanuva gitomó neve loko noligo gulusimóma neve.
62 Liki likasigo, guguni giziaká vetini ve napa nenémo oteake Izesuni láa loko lo amimó: Geza goní nigitasike nilasi gakotó ale viligoko lo kimitani gakó ma nomihe, olo. 63 Loko lokago, Izesú agepa apizeake minokago, eza ve napa nenémo láa loko lo amimó: Alévolé Ómasímini avogisaló lo utó itane loko nologetuve. Geza Ómasímini gipala gologí oletatane loko lo mologeta vema noape loko lo lemezo. 64  * Tan 7:13 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Nene geza mota lokanimóza, neza makó láa loko lo nolukumuve: Imane gamenámini veletó nene okulumakutí lumu ve gihila neza amuza vémini agizani zamagaloka nougo, itó okulumalímini límusi amupiló nolumugo ániganigave.
65  * Liv 24:16 Loko lokago, guguni giziaká vetini ve napa nenémo gele golesa oake luhoaká gola aleko polo noligike láa loko limó: Mota Ómasi aviliginogo lokave. Gakola gilinita vegená makó nanamú sele lokinake gakola makó litune. Eza Ómasi avilegeko li gakó lekeza itínasa mota gilikave. 66 Nenemú lekeza nana otatune liki nigeleve. Loko lokago, keza nakahunímini gakó lokaze, mota hilitive. 67  * Isa 50:6 Liki liake, lugáate Izesuni agoka agepagú gituhú nitake kigizanitunú napelego, lugáate agoka agepaló nihitake kigizanitunú napeleke 68 gologí okimiaká ve neneka, geza gakó mogona geleaká ve noitanimó nene éaho nogipilihe lo utó oko lo lemezo liki li amemó.
Pitá Izesuni egamega otamó
(Mak 14:66-72; Luk 22:56-62; Zon 18:15-18,25-27)
69 Lá niago, Pitá nene hé numunaló noigo guguni giziaká vetini ve napámini gelekelé mohó makolímo Pitá noitó oake, geza Galilaia mikasigutí ve Izesuki miniaká niasi vema noane, 70 loko lo amekago, eza vegená kovogisaló egamega ike gakó lanimó nene ma gelemuve. Loko loake, 71 hé numunamámini gatetó lemeko noigo, gelekelé mohó makolímo aí ánigoake áminaló mina vegená nene láa loko lo kimimó: Ve imanémo Nasalete numutotí ve Izesuki miniaká asi vema noinae. 72 Loko lokago, Pitá goha egamega ike láa loko limó: Ómasímini avogisaló nigizani ale oteko lamaná noluve. Ma ánigonamu vemú nolane. 73 Loko loake, gamena komáisí noigo, áminaló oti mina ve nenete Pitá noitoka ake láa liki li amemó: Lamaná nilave, geza ámina vémini zuhagutí noane. Gonó lupámo geí Galilaia mikasiukatí mogonaka ale utó okave. 74 Liki likago, Pitá nene Ómasímini avogisaló lo hutoko lamaná noluve, ámina ve nene ánigonamuve. Soza litomó nene Ómasímo usí vizenimikatize, loko limó. Loko noli agepagi litá oko okoloho nenémo anó molamó. 75 Anó molokago, Pitá nene Izesú nene okoloho nenémo anó molonamiko není ánigonamuve loko egamega onetatanimó nene gamena losive makole inogo ive loko lo ami gakó goha agata geleake, lemeko hetoka ive napa imó.

*26:2: Gá 12:1-27

*26:7: Luk 7:37-38

*26:11: Gapo 15:11

*26:23: Age 41:9

*26:28: Gá 24:8; Zel 31:31-34

*26:31: Zak 13:7

*26:32: Mat 28:16

*26:55: Luk 19:47, 21:37

*26:61: Zon 2:19

*26:64: Tan 7:13

*26:65: Liv 24:16

*26:67: Isa 50:6