28
Izesú heleneikutí otimó
(Mak 16:1-10; Luk 24:1-12; Zon 20:1-10)
Holisi gamena asú okago, Sategú neteká ho itinogo noigo, Magatala numutotí vená Maliá itó Maliá makómagi gonosi galema ániganigi vasimó. Nivasigo genémané mikasi nene imimá napa imó nene Guivahanímini ageló makó nene okulumakutí lemeake gehani napa nene gonosi gale agepaló zi hitamóma nene ahelú oko alahuloake ámina geható nene ase hizeko noigo imimá napa imó. Noigo agoka agepa nene gó melevezakitana oko noigo luhoaká gola nene gizopa nukúnukú loko minamó. Lá okago, lovámini gala ve keza nenemú kehelele vizekago luvoluvo ziake hele vegenakitana iki zámuzáini migelelé amó.
Lá noigo vená lositáma tizikasigo ageló nenémo láa loko lo kimimó: Lekeza lekehelele vizemino. Lekeza zohota zaló apiliki apate ve Izesuni ániganigi niasive loko gelenoumole. Eza imanegú noamive. Lá okove gozapá ezáa litó mota otekave. Láa loko lekeza iki ámina ve ako mina apá ánigalizo. Lá iiki litá iki viiki izegipala zuhama galegutí nene mota otekave. Goí o lekemeko Galilaia mikasiuka novive. Lekeza viki neneloka aí nene ániganigave liki li kimilizo. Nene lo lekemenoumómámini okove. Loko lo kemekago, keza vená losi nene kehelele novizigo itó kogoliza nivizesike hetoka lemesike geha mulikutí litá iki ololu liki vasike aikumú izegipala zuhama li kiminigi vasimó. Nivasigo, Izesuki gapoloka galinali hotu liake, eza nene niasihe loko lo kimimó. Loko noligo, keza nene vi alitikasike agisaló alesimó. Lá niasike gupá zi amiki agepoka lasimó. 10 Nilasigo, Izesú láa loko lo kimike limó: Lekeza lekehelele vizemino. Lekeza viki nugunáne nene Galilaia mikasiuka viiki keza nene není neneloka ániganigave liki li kimilizo loko nene limó.
Lova vete Izesú oti gakó avetó iki li kememó
11 Keza vená losima nene gapo miliki nivasigo, gale agepaló gizapa imina ve lugáamate viake taonigú itemó. Itiake guguni giziaká ve napama nene utó i netakumú avetó iki li kememó. 12 Li kimikago, keza guguni giziaká vemagi itó monó ve napamagi ali nupa ake gakó makó ligili hagili ake gakó makó li milamó. Lá ake lovámini galaváama nene age nonó gehani mukí kememó. 13 Nikemeke láa liki lamó: Lekeza nene láa likigó lilo: Leza ako helenouko holugú nene izegipala zuhate ake gonosiváa gumina iki aliki vikave likigó nene lilo. 14 Itó agulizaki ve napamámo ámina gakoláa gelekoko nolikoma, leza gakó makó lo aminogo une. Lekezaloka gakó makó minaminogo ive. 15 Liki likago, keza lovámini gala vemate la gakotó amegesaló milamó. Lá ikago ámina gakoláa nene Zuta vetiniuka hutilí oko vo asú okago, itínasa gamenagi nene ámina gakokó liaká niamole.
Izesú aposolo 11-a monó hozaló kimisilimó
(Mak 16:14-18; Luk 24:36-49; Zon 20:19-23; Apo 1:6-8)
16  * Mat 26:32; Mak 14:28 Izegipala zuha 11 leza Galilaia mikasiuka vunike Izesú nene agoka makotoka vitave loko lo limitó nene itekunike, 17 Izesuni ánigokunike gupá zeko agepoka lunimóza, makó lugáate nene heleneikutí lamaná oteko áisi noihe liki kagata losi gelemó. 18 Lá ikago Izesú nene omo alitoake gakó lo nolimike láa loko limó: Ómasi nenémo okulumalímini mikasímini zámuza nene nenikó neme asú onoimóma neve. 19 Nenemú lekeza mikasi nekisa vokisauka viki vegená mukí nene kilími není izegipáne zuha lilí ilo. Lá niiki aménehini agulizató itó gipala není nugulizató itó Sikalahulímini agulizató kilími nupa iki monó nagamí hilikitalo. 20 Lá niiki nénisi loleketonou gakotó ámegetatave liki lainim-ikitalo. Gilinahe. Imane mikasímini gamena asú onamiko neza nene lekezagi makó mino-loko voko minanogo uve, loko limó.

*28:16: Mat 26:32; Mak 14:28