Izesu Kilistoni Gakó Lamaná Makí Luhuva Gizamó
1
Nagamí holokimiaká ve Zoní Izesuni gapo veletamó
(Mat 3:1-12; Luk 3:1-18; Zon 1:19-28)
Izesu Kilistó Ómasímini gipalamú gakó lamaná nene lá oko apí imó neve. * Mal 3:1 Nenémini gakoláa Ómasímo gipala lo ami gakó nene Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Isaiá láa loko luhuva gizamóma neve:
Gelezo, není gakó lo keme keme iti ve amiselekugo,
áisi ale goí oko voko kigikagú hoza alitanimó nenémini gapoga velegetative.
* Isa 40:3 Mikasi gomopalaló ámina vémo gakó napagutí láa loko nolive:
Guivahanimú nene likigika ali hee litalo.
Likigikagú limiti gapo ali hee litalo.
Ámina gakó Zonitoka okago eza mikasi gomopalaló vo anitimó nene vegená makó eza noitoka ali nupa ikago likigika ali viligiiki nenémini mogona utó itive liki monó nagamí hilitamó nene Ómasímo lihimatini ahuloleketative loko lo utó oko lo kemeko minamó. Lá okago, Zelusale numutokatí itó Zutaia apá makotokatí nene mukí vegená Zoní noitoka vake lihimáini li utó ikago, Zota nagamikú monó nagamí holoketamó.
* 2 Kug 1:8 Zoní nene Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Ilaizakitana oko kamele iza zopovatunú lilí a gó luhoake, itó iza galupavatunú lilí a holotani nene gohalaló zeake, ganuki himoni nogozagigó noko minamó. Noko minake, láa loko lo utó oko lo kemeko minamó: Nemegesaloka noa ve aí zámuza nenémo není zámuza nivilegekave. Nénisi ánéámina aí lelegitó minamunazo, hoza lagasó aletoko aí gasa gó ate akisitomó nene etaminogo ive. Nénisi nagamikó nohololeketumóza, áisi nene Ómasímini Sikalahú hololeketanogo ive, loko lo kimimó.
Izesú monó nagamí holamó
(Mat 3:13-17; Luk 3:21-22)
Gamena nene zupa Galilaia mikasigú nene apá makó minamó, agulizá Nasalete. Izesú nenelotí Zoní noitoka anitekago Zota nagamikú monó nagamí holotamó. 10 Holomikago, nagamikutí iteake ánigamó nene, okulumá koló okago, Ómasímini Sikalahú nene nama luhusigitana oko Izesuni amupiló nolimigo ánigamó. 11  * Apí 22:2; Age 2:7; Isa 42:1; Mat 12:18; Mak 9:7 Lá okago okulumakutí Ómasímo gakó makó láa loko limó: Geza nene nigika amenou gipáne noane. Geí ánigo lamaná okuve.
Satá Izesuni amekú moloko minamó
(Mat 4:1-11; Luk 4:1-13)
12 Loko lokago Sikalahulímo Izesuni amiselekago mikasi gomopalaló vimó. 13 Neneloka voko noigo, gamena 40-a oko novigo Satá nene gimivagú moloko minamó. Itó Izesú eza nene hela gaha namatini holúikú noigo ageló keza nasahilí itiki minamó.
Galilaia mikasiuka Izesú monó hoza apí imó
(Mat 4:12-17; Luk 4:14-15)
14 Lá okago, Zonini nene nagá numukú ahulimikago noigo, Izesú nene Galilaia mikasigú vo aniteake Ómasímini gakó lamaná lo utó oko láa loko lo kimimó: 15  * Mat 3:2 Gamena mota alitokaze, Ómasímo gizapa oleketati gamena nene omo alitokave. Nenemú likigika ali viligiiki gakó lamaná gili alévolé ilo, loko limó.
Izesú lagaha aliaká ve losive losive sele lo kimimó
(Mat 4:18-22)
16 Nominake Galilaia nonohuló agataloka mohona noigo Saimoko agunala Etuluko keza lagaha miliaká asi ve minasinazo, nonohulokú nene lagaha gotaha ahuliki minasimó. Lá niasigo ánigoake Izesú láa loko lo kimimó: 17 Némegetiki alizo. Lagaha hoza aliki minasimóma, vegenatoka hoza nalisiko vegená není zuha lilí itave loko lekelémo nomuluve. 18 Loko lokago, litá iki lagaha gotahama ahulikasike ámegetiki vasimó. 19 Lá ikasigo Izesú koma makó novike Zepetaioni gipala lositá Zemusiko agunala Zoniko keza nagamikú lapegú minasike lagaha gotaha ali lamaná niasigo, ánigoake, 20 sele lo kemekago, gilikasike, améipini Zepetaiogegi gelekelé izegipalagi lapegú niago ahulikimikasike Izesuni ámegetiki vasimó.
Holosi golesa agikagú mina ve
(Luk 4:31-37)
21 Lá okago, keza Kapanao numutoka viki anitiake holisi gamena alitokago, Izesú nene monó numukú iteko monó lo kimimó. 22  * Mat 7:28-29 Lo kemekago, gilikago, itimó. Monó mogona apí ikimiaká a vete gakó lainim oketamó nenéminoko apí oketamimó. Ezáa monó gakola gale geheko lo kemekago, giliake sigaga sagaga litamó. 23 Lá okago, gamena nene zupa monó numukú ve makó minamó nene agika ale gopa i holosi agikagú minamó. 24 Eza gamoga geko Nasalete ve Izesuvo, geza nana netá golesa aleletanogo noane. Géisi lelémo golesa itove loko noape. Geí ánigo hee hee noluve. Géisi Ómasilokatí etó oko noani vema noane. 25 Loko lokago, Izesú nene gahá amike gegepa apizeoko agikagutí iteko legesó oko vozo. 26 Loko lomikago, agika ale gopa i holosi nenémo ale helonalo lomikago, gopaga nolike agikagutí iteko ahulomiake vimó. 27 Lá okago ve vená mukí keza ininá ake kezáitoka loká loká ake lamó: Íi, imane nana suni neve. Monó nene haitolímini amuzavagi neve. Áisi gakola gale geheko holosima lokimikago gili amiaká niave. 28 Liki likago, aikumú gakoláa likago litá oko Galilaia mikasiuka puu loko vimó.
Izesú Pitani venalámini izolahini alémo zokamó
(Mat 8:14-15; Luk 4:38-39)
29 Lá okago, monó numukutí limiake, Saimon itó Etulú keí numukú Zemusigegi Zonigegi itemó. 30 Saimoni venalámini izolahini agupegú ló la netá avisekago akonoigo, Izesuni litá iki li amemó. 31 Li amikago, vo aniteake agizató aleko alémo otekago, agupegú ló la netá nenémo litá oko asú omikago, oteake Izesugini nasahilí oketamó.
Ho lemekago Izesú vegená mukí kelémo zokamó
(Mat 8:16-17; Luk 4:40-41)
32 Lá noigo, únaká ho lemekago, mukí kivisi vegenaki kigikagú holosi golesa mina vegenaki Izesutoka kilímiki ikago, 33 apá amelage mukí iki gatetó alegesá amó. 34 Lá ikago, haitopaitó netá kivisi vegená mukí kelémo zokoake holosi golesa mukí nene kigikagutí kepeleko kimisilimó. Lá itó nene ánigi hee hee likanazo, aí mogona lili ali amitave loko lo hukoketamó.
Izesú monó lo kemeko mohona imó
(Luk 4:42-44)
35 Gó lomolomo gokululuva notovo igo, línumuvamú Izesú eza numukutí lemeake apá makotoka mikasi gomopalaló voko minake Ómasiloka limó. 36 Lá noigo Saimon nene agivelagegi keza agizaka hiziki, 37 alími utó iake láa liki li amemó: Vegená mukí geikumú vitagá niaze, geza imaneló nana noane. 38 Liki likago, eza láa loko lo kimimó: Apá mukí vaí oko alitoka neve. Neneló monó lo utó itove loko makó vitune. Neza nene ámina hoza alitove loko omo nouve. 39  * Mat 4:23, 9:35 Loko loake vike Galilaia mikasiuka mohona o asú noike, keí monó numuni minakú minakú monó lo utó oko minake, holosi nene kigikagutí kepeleko kimiseleko alahula ahula imó.
Izesú lokago halamé gizali ve gililimó
(Mat 8:1-4; Luk 5:12-16)
40 Lá okago, halamé netá gizali ve makolímo aitoka oake negénegeka loko alapusa hizike lo amike limó: Geza nene nelémo gililitove loko nene hanuva nelémo gililitanimó nenazo, nelémo gililitane loko noluve. 41 Loko lokago, Izesuni agika hizekago agizani lutoko agupeloka ale nogilike lo amike limó: Gililitane loko gelekuze. Gilelezo. 42 Loko lokago, litá oko halamé netáma asú omikago agupe lamaná okago, 43 Izesú litá oko namisilike lo hukotake limó: 44  * Liv 14:1-32 Gelenape. Geza imane gakó avetó oko vegená lo kememo. Gilelekane liki gili hee litave loko geza nene voko guguni gizoaká ve gugupe alapizekako mota gilelekane loko ánigative. Itó gilelenikumú nene Mosé loleketa netá Ómasi guguni gizo amitive loko amekako eza vegená mukí lo kemekiko nenémini mogona gili vevesatave. 45 Loko lokago, ámina ve nenémo voko avetó avetó oko lole ale imó. Nenemú Izesú nene vegená sii sii liki alegesá ikatave loko taoni makotoka hanuva vamike apá agataloka minokago, vegená keza numutó namatotí gopa aitoka ikigó minamó.

*1:2: Mal 3:1

*1:3: Isa 40:3

*1:6: 2 Kug 1:8

*1:11: Apí 22:2; Age 2:7; Isa 42:1; Mat 12:18; Mak 9:7

*1:15: Mat 3:2

*1:22: Mat 7:28-29

*1:39: Mat 4:23, 9:35

*1:44: Liv 14:1-32