4
Satá Izesuni gimivagú molamó
(Mak 1:12-13; Luk 4:1-13)
* Hip 2:18, 4:15 Lá okago, Ómasímini Sikalahú nenémo Izesuni nene mikasi gomopalaló alémoko vimó nene Satá gimivagú molative loko geleake alémoko vimó. Neneloka minake gamena 40 oko novigo nosánetá mosimó nenazo, gaúna helekago, gimilegú moloaká ve nenémo aitoka anitimó. Aniteake láa loko limó: Geza Ómasímini gipala noitanimó nene, gehani imane gakó lo kemekako nosánetá lilí ikiko natanize. * Gapo 8:3 Loko lokago, Izesú nene Óe, monó gotolaú láa liki luhuva gizinamóma neve:
Vegená neneta nosánetakó nokoko lamaná oko minoakaláa nene nomive. Ómasímini agepagutí gakó nolimimó nene gele alekoko lamaná oko minoakaláa neve.
Loko lokago, Izesuni alémoko Zelusalega vike monó zagusave agoka hánaló nene alémoko iteake, * Age 91:11,12 láa loko lo amimó: Geza Ómasímini gipala noitanimó nene, imanelotí ká omane mikasiló olío molozo. Gakó makó monó gotolaú láa liki luhuva gizinamó neve:
Geikumú Ómasímo aí ageló nene hoza gakó lo kemekiko gehanímo gigisagú hizekative liki keza limiki kigizani agikagú gilími milanigave,
liki luhuva gizinamó nenazo, gotá gepeleminogo ive. * Gapo 6:16 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Óe, monokú gakó makó láa loko neve:
Guivahani Ómasímo lelémo vatí itihe loko negi netá lilí amilo.
Loko lokago nene, agoka hána hána makotó alémoko itimó. Neneloka itike numutó namató kugulizaki vetini apáini itó luhuvagi netáini nene nalapizike, láa loko limó: Geza nene galapusa hizeko negepoka lokako, gelepizu netá mukí geí loló itive. 10  * Gapo 6:13 Loko lokago, Izesú láa loko limó: Satá geza nene ahulokoko vozo. Gakó makó nene monó gotolaú láa liki luhuva gizinamóma neve:
Guivahani Ómasi aikó nene lalapusa hizeko gupá ze ameko agepoka loakaláa neve. Itó aikó gelekelé omiakaláa neve.
11 Loko lokago, ve golesa nenémo ahuloake vokago nene, agelolite aniteke nasahilí itiki minamó.
Galilaia mikasiuka Izesú monó hoza apí imó
(Mak 1:14-15; Luk 4:14-15)
12  * Mat 14:3; Mak 6:17; Luk 3:19-20 Zonini nene nagá numukú ahulimikago noigo nene, Izesú nene gakó geleake Galilaia mikasigú vimó. 13  * Zon 2:12 Nasalete numutoka voko gamena hána minamike agilikaloka nene Kapanao numutoka voko minoko aleko imó. Ámina apá nene Galilaia nonohuló agataloka minamó nene Zepuloko Napataliko keí kagapilamó zuhatini mikasiloka minamó. 14 Lá okago, Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Isaiá epoapoga li gakó nene alévolé imó. Eza láa loko luhuva gizamó neve:
15  * Isa 9:1-2 Zepuloni mikasigú itó Napatalini mikasigú nene,
age nagamí alitó, Zota nagamí vola helegaloka nene,
itó Galilaia mikasiuka numuká ve keza miniki aliki iaká niatoka nene,
16 límugusigú miniaká nia vegená keza ló liví napa ánigatave.
Itó heleakalímini límugusigú mina vegená keza nene lapaná utó okiminogo ive.
17  * Mat 3:2 Nene gamenaló Izesú nene monó láa loko apí oko lo kimimó: Ómasímini agulizaki ve napa nene omo lokogovisaló okave. Likigika nene ali viligalo, loko lo kimimó.
Izesú lagaha aliaká a ve 4-a sele lo kimimó
(Mak 1:16-20; Luk 5:1-11)
18 Gamena makó zupa Izesú nene Galilaia nonohuló agataloka mohona noigo, ve lositá uvolahiko agunalago minasimó. Makó agulizá nene Saimon, agulizá makó nene Pitá, itó agunalámini agulizá nene Etulú, keza nene lagaha miliaká asi ve niasinazo, nonohulokú nene lagaha gotaha ahuliki niasigo, 19 Izesú ánigoake láa loko lo kimimó: Némegetiki alizo. Lagaha hoza aliki minasimóma itína vegenatoka hoza aliki kilími nenitoka milatáive loko lekelémo nomuluve. 20 Loko lokago nene, litá iki lagaha gotaha nene ahulikasike ámegetiki vasimó. 21 Itó vake Zepetaioni gipala lositá ámináminiki niasigo ánigamó. Uvolahini agulizá nene Zemusí, itó agunalámini agulizá nene Zoní. Keza sipigú nene améipiki minasike, lagaha gotaha ali lamaná niasigo, Izesú ánigoake sele lo kimimó. 22 Sele lo kemekago litá iki améipinigi itó nagamikú lapéinigi nene ahulikasike Izesuni ámegetiki vasimó.
Izesú vegená mukí nasahilí oketamó
(Luk 6:17-19)
23  * Mat 9:35; Mak 1:39 Izesú nene Galilaia mikasigú nene vigé vigé oko mohona ike nene, monó numuni minakú minakú nene monó lo keme keme ike Ómasímini gizapaló minoakalímini gakó lamaná lo utó moloko lo kemeká itó haitopaitó netá gizale vegená itó haitopaitó netá kivisi vegená kelémo zokoká oko minamó. 24 Lá noigo, aikumú gakoláa likago, Silia mikasigú vike numutó namató vo asú okago nene gili asú amó. Gili asú iake nene haitopaitó netá kivisi vegená itó kugupe miluma gele vegená itó kigikagú holosi mina vegená itó kigika gopa okago minamoláa itó gepili minamoláa mukí nene Izesutoka kilímiki ikago kelémo zoko asú imó. 25 Lá okago nene, Galilaia mikasiukatí taoni 10-a mina mikasi agulizá Tekapoli loko noi mikasigutí itó Zelusale numutokatí, itó Zutaia apá makotokatí, itó Zota nagamí vola helegalokatí nene vegená vaí iki ámegetiki vamó.

*4:1: Hip 2:18, 4:15

*4:4: Gapo 8:3

*4:6: Age 91:11,12

*4:7: Gapo 6:16

*4:10: Gapo 6:13

*4:12: Mat 14:3; Mak 6:17; Luk 3:19-20

*4:13: Zon 2:12

*4:15: Isa 9:1-2

*4:17: Mat 3:2

*4:23: Mat 9:35; Mak 1:39