7
Vegenalitini lihimamú gakó li hukikitamilo
(Luk 6:37-38,41-42)
Lekeza vegenalitini lihimáinimú gakó li hukikitamilo. Ómasímo ámináminoko lekelí lihimamú gakó lo hukolikimikatize. * Mak 4:24 Lekeza vegenalitini lihimáinimú li hukikita polosava lekelí lihimamú lo hukoleketanogo ive. Itó lekeza vegenalititoka iki miliki ita polosava ámináminoko Ómasímo lekelitoka oko moloko inogo ive. Nenemú geza gigivekahini agómulagú gilisá onoikoma ánigokoko gezaka gogómulagú za lana vonoimó nene nanamú ánigo lamaná amane. Gezaka gogómulagú za lana vonoimó nene hanuva nego, gigivekahini nanamú gogómulagú gilisá vonoimó nene ale ahulogetatove loko nolane. Sozaló ve genezaka losi minamó neneka, gezaka gogómulagú za lana nemó nene goí oko ale ahulokoko alika geza ánigo vevesooko nene gigivekahini agómulagú gilisá ale ahulotatanimó nene etanogo ive.
Lekeza nene monolímini gakó lamaná nene galagitana vegená li kememilo. Keza gopa viligiki akohú likipilikataze. Itó monolímini meinava iteko mina gakó nene izagitana vegená li kememilo. Keza nene monotini gili ahuliiki likilími golesa ikataze.
Ómasiloka loko voká loaká gakó
(Luk 11:9-13)
7-8 Voká liaká nia vegenalite netá matá mota aliaká niave. Vitagá iaká nia vegenalite gihila ali utó iaká niave. Gaheló hoko-hoko likago koló okimiaká noive. Lá onoinazo, Ómasiloka liki voká litamó nene alinigave. Vitagá itamó nene gihila ali utó inigave. Gaheló hoko-hoko nilikoma, gahe koló oleketanogo ive. Lekelikutí ve makolímini gipala nenémo nosánetakumú voká lokiko, amelaho gehani mula makó amitihe. 10 Itó lagahamú voká lokiko gosihá amitihe. Óe, lá aminogo ive. 11 Lekeza vegená golesa minikamóza, izegipatini gizapa lamaná ikitake netá lamaná ali kegepa iaká nianazo, okulumakú ametipo voká lita vegená nene aleko iteko haitolímini nene netá lamaná lehizeleketanogo ive.
12  * Luk 6:31 Lekeza vegenalite némini manámini lilí ilitatave liki giliaká niamó nene lekeza áminagó iki nenémini manámini lilí ikitalo. Ámina gakó nenémo Mosé lo hukoko li gakoki Ómasímini agepagutí gakó liaká a vete apí ikimina gakoki nenémini gotoláa neve.
Gateni komagú iteaká gakó
(Luk 13:24)
13 Latila oaká apalímini gatenáa napa neve, itó gapováa sipisi neve, itó neneloka vegená mukilite viaká niave. Nenemú ámina gapogú vamiki okulumá gateni komagú itilo. 14 Alévolé oko minoaká apalímini gatenía koma neve, itó gapováa koma nego génopa hoza aleko iteakaláa nenazo, vegená luguhakó viaká niave.
Gihila golesa lamaná zeakalímini mogonáa
(Luk 6:43-44)
15 Soza saza monó lili ali ve keza kugupe zou lo minamó itó hela gala kigikagi nenémináate lekelitoka anititakumú, ehe, lukugupe gizapa iki minalo. 16 Keza iki miliki ita sunímo mogonataganáini ale utó okiko ánigi vevesataze. Hilipa nenémo gihila noakalímini zitimó nehe. Itó gomogisigú nene gihila noakalímini zitimó nehe. Óe, nenéminoko nomive. 17 Za lamaná nenémo gihila lamanakó zeaká noive. Za golesa nenémo gihila golesagó zeaká noive. 18 Za lamanalímo gihila golesa zeakaláa nomive. Za golesámo gihila lamaná zeakaláa nomive. 19  * Mat 3:10; Luk 3:9 Lá onoinazo, vegenalitini mogonatagana hamó lelegitó neve. Gihila lamaná ali utó amitamoláa hukoko lokú gizanogo ive. 20  * Mat 12:33 Nenemú soza saza monó lili ali vete iki miliki ita suni nenémo mogonataganáini ale utó okiko, lekeza nenémini gihiláa nene ánigi vevesanigave.
Lekelí ánigo vevesonamuve
(Luk 13:25-27)
21 Guivahaníneve guivahaníneve liki liaká nia vegenakutí lugáa avasavagi okulumá apakú iteminigave. Aménehini gakó gili aliaká nia vegenakó nene itinigave. 22 Gamena napaló nene vegená lugáate láa liki li niminigave: Guivahanitemaka, leza nene geí gakotó monó lo kemeaká uháma neve. Itó geí gakotó kigikagutí holosi kepeleko kimisele ahuluháma neve. Itó geí gakotó alévolé suni mukí aleháma neve. Nenemú gahe segeletamane. 23  * Age 6:8 Liki li nimikiko, neza nene láa loko lo kimitove: Nénisi nene lekelí ánigo vevesonamuve. Golesa netatokagó mihina amó neneta aló vilo loko linogo uve.
Numuni lapusámini gakola
(Luk 6:47-49)
24 Nenemú gakóne imane giliiki ámegetata vegená nenémináate lá iki niave: Gele veveso mina ve makolímo numuna nene mikasi alévolelaló nené oko gekago, 25 nego nene, golini napa zeake nagamí velekago itó una napa alekago, mikasi alévolelaló gimó nenazo, alévolé okogó minamó. 26 Itó gakóne imane giliiki gili ahulata vegená nenémináate lá iki niave: Negi ve makolímo numuna nene nagamí agataloka getatoka gekago, nego, 27 golini napa zeake nagamí napa vilitímo itó una napa alitímo ake ahelú okago, numunima lemeko pou loko akamó.
28 Loko Izesú ámina gakó lo keme asú okago, ali nupa iki gakola gele vegená nene Izesú monó lo kimikumú sigaga litake láa liki lamó: 29  * Mak 1:22; Luk 4:32 Monó mogona apí ikimiaká nia vete nene avotegini gakotó amegesaló milatave likigó liaká niamóza, áisi nene ezáa gakola nene gihila noikumule loko amegesa milatató neve loko lainim-olimiaká noive, liki lamó.

*7:2: Mak 4:24

*7:12: Luk 6:31

*7:19: Mat 3:10; Luk 3:9

*7:20: Mat 12:33

*7:23: Age 6:8

*7:29: Mak 1:22; Luk 4:32