16
Izesú heleneikutí otimó
(Mat 28:1-8; Luk 24:1-12; Zon 20:1-10)
Ho lemekago, holisi mota asú okave liki liake, Magatala numutotí vená Maliá, itó Maliá makó Zemusini izolaho, itó Salomé keza Izesuni gonosiváaló anuva lamanaki uveli holotatune liki anuva uveli meina hizemó. Hiziki aliake, holisi napa Sategú nene gó lomolomo gonosi apakú viki nanitego, ho itimó. Lá okago, vake gonosi apató ali alitiake kezáini ligili hagili ake geha mulí agepalotí gehani napama nene éaho ale ámegeletative. Liki ligili hagili iake ánigamó nene, ámina gehani napa mota ahelú o ámegekago gale koló onoigo ánigamó. Ánigiake, geha mulikú itiake ánigamó nene, gosohá ve makó nene luhoaká gó mokoná hána luhoake zamagaloka noigo, ánigiake ininá goha amó. Ininá niago, eza láa loko lo kimimó: Lekeza ininá amilo. Lekeza nene Nasalete ve Izesuni zohota zaló apiliki apate vema ániganigi niahe. Imanegú noamive. Mota otekave. Gonosiváa milita apáma ánigalo. * Mat 26:32; Mak 14:28 Itó ánigiiki viki Pitage itó izegipala zuha lugáamagi láa liki li kimilo: Amunaló lo likimimómámini oko goí o lekemeko Galilaia mikasiuka mota vokanazo, lekeza neneloka aí ániganigave liki li kimilo. Loko lokago, luvoluvo nizeke ininá anazo, hetoka limiake geha mulikutí golisi vamó. Ololu liki vake kehelele vizekago, vegená makó avetó iki li kememamó.
Izesú Magatala apatotí Maliatoka utó o amimó
(Zon 20:11-18)
[ Izesú nene lelí holisi Sategú nene neteká holugú galegutí oteake, Magatala numutotí vená Maliá eza holosi golesa 7-a agikagutí kepeleko kimisele ámegeta vená nene ganá utó o amimó. 10 Lá okago, eza vike agivelagini nene miluma maluma nigeleke ive nama iki niago avetó oko lo kimimó. 11 Heleneikutí oteake hanuva noigo ánigokuve loko lo kemekago, giliake gili zagemamó.
Izesú izegipala losiloka utó o kimimó
(Luk 24:13-35)
12 Nenelotí keikutí ve lositá nene gihisigú nivasigo, Izesú nene ametameni haitolímini ale luhoake utó o kimimó. 13 Lá okago, keza atiginá iki taoniloka vasike vegená lugáa avetó iki li kemesimóza, gakó lasimó nene gili zagemamó.
Izesú aposolo 11 monó hozaló kimisilimó
(Mat 28:16-20; Luk 24:36-49; Zon 20:19-23)
14 Alika Izesú nene izegipala 11 kezáikó alegesá iki nosánetá niki niago, utó o kemeake eza galegutí oteake noigo aí ániga vegenalitini gakó gili zagemamó nenazo, gili alévolé amakumú itó kigika hize lí ikumú nene gahá kimimó. 15  * Apo 1:8 Lá ike láa loko lo kimimó: Lekelisi nene numutó namató ho noititoka nolimitoka viki vegená mukitó niamó nene není gakó lamaná li kimilo. 16 Lá ikiko gili alévolé iiki monó nagamí hilinita vegená nene okulumalímini mututoni itamóza, gili alévolé amita vegená nene meinímini mututoni inigave. 17 Itó imane anosa nene gili alévolé iki minata vegenatoka utó oketanogo ive. Není nugulizá iki holosi golesa nene kipiliki kimisilinigave. Haitó konokutí galinali linigave. 18 Gosihá nene gopa ali otiki minatamó itó gipe nagamí gopa natamó nene nenémo kelémo golesa aminogo ive. Kivisiti vegená nene kigizanitunú nónohá zikitatamó nene zokanigave, loko limó.
Izesú okulumakú itimó
(Luk 24:50-53; Apo 1:9-11)
19 Láa loko Guivahani Izesú lo kemekago, Ómasímo alémoko okulumakú itekago, eza Ómasímini agizani lamagaloka minamó. 20 Lá noigo, keza izegipala zuha nenete numutó namató viake gakola li utó iki li nikemego, Guivahani nenémo kelémo vatí ike ámina anosa utó o kimitunú nene keí gakó hize lé oketamó.]

*16:7: Mat 26:32; Mak 14:28

*16:15: Apo 1:8