20
Jisas namba paro ge una ne mal awi ne? dji
(Matyu 21.23-27 ne, Mak 11.27-33)
Kune ge Jisas lotu numb kerman gull paknato molo una moi al kandja beke awo, God kandjiyebe wopake dje awo moika, opa gale awi una kerman kambono ne, God lo dje awi una ne, Juda una kerman kambono wo embe dji, ni djimbena no pupon, ni wal embe yenden ge nam kond po namba iwin yenden? Una ne mal dje wori ni wo wal embe yenden ne? dji. Djimaka Jisas kandja embe dje awi, na kandja ta paro ge, na djinaka ye kandja wulle ta dje yem woro na aune we dje embe dji, Jon woi ge, makimb al una dje wori wo nu pagle awi mo, God dje wori wo nu pagle awi ne? dji.
Djika kambono yenekne kandja dje pille embe dji, kandja wulle ta dje Jon God dje wori woi we djimbon ba, Jisas no kandja aunda. Une embe djinda, namba yei pille Jon kandja dje awi ge, ye napille mop awi ne? djinda. Alla, makimb al una Jon dje wori woi we djimbon ba, una porapora molo God kaima dje wori woi we dje pir, no ku togoye pa djindo we dji. Embe dje pille Jisas moi al embe dji, Jon dje wori woi una ge no nakanmon we dji. Jisas embe dji, ye nakanmon we djinj ge, na dje wori woll una na ye dje nauno we dji.
Una ke iko wain mau kantau yei
(Matyu 21.33-46 ne, Mak 12.1-12)
Una moi al Jisas kandja buko ta dje awo embe dji, iwa ta iko wain mau yale, kantau yei una moi al embe dji, ye wain pul ye, tau wopake molme! dji. Tuge nanam i nanaka, tuge ye naneke embe yembon we dji. Kambono kapla we djimaka une er po dumo tambiye ta kanan wanmoi. 10 Wanmoika wain megiye bo toika, mau ne boiye iwa ta dje woro embe dji, ni po una wain kantau yemor al po djimbenka kambono ta uro aune we dji.
Dje worika boiye iwa po una wain kantau moi al pi, ba kambono une tomaka, une alla kiwa er woi.
11 Une er yem woika mau ne kane boiye iwa ta dje worika pi. Ba una wain kantau moi una asa yei mal une to ye ke ye aumaka, une alla kiwa er yem woi.
12 Woika boiye iwa ta dje worika pi ba, wain kantau moi una wo une to orko woro, to djerpall yei we dji.
13 Wormaka mau ne ge embe dji, na namba yeno? Nanam warna na wopake kando una ge, dje wornaka une po kandja djinda mal kambono piye dje pi. 14 Ba wariye pi ge wain kantau moi una kane yenekne kandja dje embe dji, wain mau ne moro ge wariye wondo. Mau paro ge une inda mal paro, nono une togolo, wain mau ge nono imbon we dji. 15 Dje kere, kambono une wain mau to orko woro, togoi. Jisas embe dji, wain mau ne ge une namba yenda? 16 Mau ne wo wain kantau mor una ge togoya. Alla, wain mau yero ge i una djell ta aundaka kantau yene we dji. Ga una pille moi ge man we dji. Embe nayenda we dji.
17 Djimaka Jisas kambono moi al kanmolo embe dji, God kandja bolo wori pai ge me namba mal paro ne? Baibel embe djindo,
 
Una numb ku bolo takbon dje ye, ku ta ke moi we dje keri ge, ke kaima namoi, man, wopake uro kaima moi God wo i numb taki, dongall ke pai 18 Ku paro ge una kulngamb yage boye ge, to yembene boll buko dje kerda. Ba, ku ge yage kal tonda una boye ge djerpall kaima ye kerne we dji. (Buk Song 118.22)
 
19 Jisas kandja embe djika, una God lo dje awi una ne, opa gale awi una Jisas no pille kandja buko djindo we dje ola dje Jisas kaye tambon dje yei ba, una mor ge no tane pa djindo dje pille kand goi.
Una gapman ku takis aune mo man?
(Matyu 22.15-22 ne, Mak 12.13-17)
20 Kambono Jisas moi al kane gi dje molo, una pende dje wormaka kandja kende kulo dje Jisas nono una wopake mormon dje kandaka, une kandja ale ta ye dji dal, gapman iwa kerman moro al nono une ipo kot ye aumbon we dji.
21 Kambono po Jisas moi al embe dji, tisa, no kanmon, ni kandja kaima djinden, una kandjine paro una ne, naparo una porapora ni ye kune yenden, God kondweye yero mal ge ni kandja kaima dje una aunden. 22 Ni una embe moren pille, Mosis asa lo dji mal nono ku takis dumo Rom gapman iwa kerman Sisa aunmon ge kune yendo mo man ne? dji. 23 Ga kandja kende kulo dji ge Jisas kane embe dji, 24 ye ku takis tonj mal ge megiye ta yenda auneke, na kanno we dji. Kambono ku megiye ta aumaka une kane embe dji, ku al iwa ta piksaye ne, kandjiye paro ge una ne mal kandjiye paro ne? dji. Kambono embe dji, ge Rom gapman iwa kerman Sisa piksaye ne, kandjiye paro we dji. 25 Djimaka Jisas embe dji, iwa Sisa wal yenda ge ye i Sisa aune. God wal yenda ge ye i God aune we dji. 26 Una kani Jisas kandja ale ta nadji. Kambono kane kot ye aune dje yei ge kune nayei, aya dje molo kandja wulle ta dje yem nawori.
Una gor ge alla aglo erwo gun pine mo man?
(Matyu 22.23-33 ne, Mak 12.18-27)
27 Sadusi una moi ge una gor alla aglo erwo gun napine dje pi una moi. Molo, kambono pende Jisas moi al wo embe dji, 28 tisa, Mosis Baibel al kandja bolo nono awi ge embe dji, iwa ta goya game kangill moya wombaye ta namoyeke, age are moya ge inda. Womba moye ge age goi wombaye moye we djine we dje pepa embe boi we dji.
29 Dji mal ge, no kandja su ye dje ni aumbon. Kamasa iwa ta wariye 7 pela moi. Wariye komne moi ge ana ta i ba, wombaye ta namoi. Une goika 30 age are alla ana ge i. Wombaye ta namoika age ge goi. 31 Age ta moi ge ana taimane ge embe i molo goi, wombaye ta namoi. Iwa 7 pela embe yemolo golo pumaka, wombane ta namoi. 32 Are kaima ana ge goi.
33 Yei mal ge, ni djimbena no pupon, ana taimane moi ge age age 7 pela i kune yei. Una alla aglo erwo gun pine ge una ne mal game kaima moya ne? dji. 34 Djimaka Jisas embe dji, makimb al mor una iwana bolo inj ba, 35 iwana God dji una are golo aglo erwo gun pine ge bolo naine. 36 Kambono kuntaimane goi pora dji, alla nagoye. Kambono golo erwo gun pine ge God tau agelo mor mal embe molo God wombaye moye.
37 Una golo aglo erwo gun pinj mal ge, asa Mosis pepa bolo pagi. Iko tuge ta bolo pai al wamo do pai mal une pepa bolo embe dji, Iwa Kerman God moro ge une Abraam Godiye moro. Une Aisak Godiye moro. Une Jekop Godiye moro we dji. 38 God moro ge una gor ge Godne namoro God ge una gun mor ge Godne moro. Ga porapora mor ge God kando gun mor we dji.
39 Djika God lo dje awi una pende embe dji, tisa, ni kandja pai mal djinden we dji. 40 Una moi ge kand golo kandja ta nadji.
Iwa Kerman Krais ge namba mal moro?
(Matyu 22.41-46 ne, Mak 12.35-37)
41 Kandja nadjimaka Jisas kambono moi al embe dji, God dje worda wonda iwa Krais we dji ge iwa Depit gollye moya we djinj ge namba yei pille djinj ne? dji. 42 Iwa Depit Baibel al pepa bolo wori paro ge embe djindo,
 
God iwa kerman yemolo na iwa kerman moi al embe dji, ni wo na moro al manda aglena woto ami dje mopenaka, 43 na ni kundayem una to kamblo kal worno we dji (Buk Song 110.1)
 
44 Jisas embe dji, Depit asa moi yene gollye are moya ba, Depit yene gollye pille, ni na iwa kerman moren we dji ge namba ye pille dji ne? dji.
Una God lo dje awi una singare ke mal yei
(Matyu 23.1-36 ne, Mak 12.38-40 ne, Luk 11.37-54)
45 Jisas kandja dji ge una porapora pille molmaka, une kogoye una moi al embe dji, 46 God lo dje awinj una singare yenj mal ye kanpol to molme! Kambono wopake pille kon momo woro, maket al wanneke, una wo djembon tane ge wopake pir. Lotu numb numog pinj ge, wopille koi ngimbnge al po morka, una kwamokna kerman nane paraka, kambono una kerman mor dumene al po mor. 47 Ana kangill mor al kambono po kende kulo dje numbine gullne yero ge kiwa ngundjo inj. Una nalene al kende kulo kamang momo yenj. Embe yenj ge God kot kerman ye aunda we dji.