11
Por mbui tɨvi, nta fhura Zisas farasarigi ŋaara gumgir wari ga shɨshɨgi gumgi mbui tɨvir fara muuŋgi fhuvara.
Gu khueŋ vuzvugi, nde fhura na mbararari. Nde fhura na mbarararim, gu maaŋ muuŋgip, gu pham buna thueŋ suanga. Hos 2.19-20; 1 Ko 4.15; Ga 4.17-18; Ef 5.26-27; Kor 1.28Fhe Bakɨme guigira khueŋ vuzvugi, vuzvuk bakɨme anan ki. Ana khueŋ vuzvugi, kha gumgi gu mbigi, mbe za ara piin kɨrga. Mba tɨvara, gu vhɨra khuen nde vuzvugi vuzvuk bakɨme ki. Nde fhum guma the ndiga kegi fhuv mbigar kama fara muuŋgi. Gu kha guma ga nzuav nde ndi fegi. Mba guma, Kraisra. Stt 3.1-5; 3.13; Zo 8.44; Hi 13.9; 2 Pi 3.17Gu nde ndiga vov, mba guigira bigi guiguigi kaŋgi kuruga ndɨkndɨgi. Mba kuruk, ana fhum Iv guigi. Gu khuen nden rɨvi. Nde muuŋv kɨrim, mba khesharigi tɨv nden hɨgɨrga. Nden ndɨkndɨgi pham ŋgegɨrga, nde nzerara ki ndɨkndɨgi vhuuiŋ thav, nde vhɨra Kraisra ndɨkndɨgi ndɨkndɨk, nde vhɨra ana tharga. Ga 1.7-9Gu khueŋ nzuav rɨvi. Gu kaŋgi, gumgi mbari nden han zav, mbe harigi Zisas bun nde nzuai. Nza kha bun nde nzuai Zisas, ana harigi Zisas ma. Nde mba tɨva mbuav, nde maaŋ muuŋgip, harigi ŋina ndigirga. Mba ŋina, ana nde fhum ndigi Ŋina Ŋaar fhuvara. Nde maaŋ muuŋgip, nde vhɨra ntige harigi buna vhuueŋ ndi, mba buneŋ, ne nde fhum ndigi buna vhuueŋ fhuvara. Gu kaŋgi, mbe nde rɨgar kav mba tɨva mbui, nde fhura mbe garav nde mbe buni mbararagi.
1 Ko 15.10; 2 Ko 12.11; Ga 2.6Nde mbarara. Gu ndɨkndɨgi, gu thaneŋ mba fhura wari ga shɨshɨgap khaŋ nzuai gumgi, “Nza Zisas farasarigi ŋaara muunga zɨri ki gumgi ma,” gu mbe piin ki fara muuŋgi fhuvara. 1 Ko 1.17; 2.1; 2.13; 2 Ko 4.2; 10.10; Ef 3.4Gu tuituigiap Zisas Kraisan buna vhuueŋ bun nzuai fhu, ne nzerara. Na ndɨkndɨk bigɨn thuen phavgi fhuvara. Zakɨra fhuvara! Nza zazera zɨn vui tuavi gum tɨvi, nza mba kaŋgi tɨvir nde khɨvi.
1 Ko 9.12; 9.18Nde kaŋgi, gu Zisas Kraisan buna vhuueŋ bun nde nzuav, gu mba ŋaarar panan vheza ndi fhuvara. Gu mba tɨva mbuav, gu nduara wo mbevigi. Gu wo mbevav, gu nde vun fegɨrga. Gu maaŋ muuŋgim, ne ram muuŋgi? Ee, gu mba tɨva mbui ne tɨva mbatɨgeŋ thi? Gu sios thari han ŋkɨɨa thari ndiav won kurkurav nden rɨgar kav ŋgarire? Gu mba tɨva muuŋgi, gu mben bigi kɨɨi fara muuŋgi. 2 Ko 12.13; Fi 4.15-18; 1 Te 2.9Gu nde phorga ki tugen, gu maaŋ muuŋgiap bigɨn the sosuagiap, gu ne nzuav simtɨgar nde the nɨɨŋgi fhuvara. Zakɨra fhuvara! Nde na phorgap guigira Zisas khothɨgi gumgi, gu Masedonia thav, zav, Korinan zɨgi, mbe gu sosuagi bigi, mbe ntan nan kurigi. Gu khaŋ tɨga havhargiap kha ndɨkndɨga mbui, gu simtɨga thanen nden nɨɨngeŋ thagi. Gu ntigem mba ndɨkndɨgara zɨn vui. 10 1 Ko 9.15Kraisan buni guari na phorga kim, gu guigira khaŋ nzuai. Kha Akaia ŋgui bakɨvi fhain ki, guma the, gu kha mbui tɨva nzuav wo zɨ ndiv vun kuamkuagi ne suaŋv nan tuav mpɨrarga tuktɨgi fhuvara. 11 Gu thaŋ nzuav maaŋ muuŋgi? Ee, gu guigira won ndavar nde nɨɨŋgi fhuv thi? Zakɨra fhuvara! Fhe Bakɨme na kaŋgi, gu guigira won ndavar nde nɨɨŋgi.
12 Gu ŋgɨp, mba ki kɨrɨ tɨvar muuŋgip kɨv, mba mbui ŋaarara muuŋv kɨrga. Nza mbe mbui ŋaarara mbui. Mba fhura shɨshɨgap wari wo zɨri ndiv vun kuamkuarga tuavi ndi garav khaŋ nzuai gumgi, “Nza Zisas farasarigi ŋaara gumgi ma. Nza mbe mbui ŋaarara mbui.” Gu ŋgarɨp mben tuav mpɨrarga. 13 Ro 16.18; 2 Ko 2.17; Ga 1.7; Fi 3.2; 2 Pi 2.1; VB 2.2Mba gumgi, mbe fhura shɨshɨgap Zisas farasegi ŋaara gumgir wari ga shɨshɨgap, mbe fhura guiguigi ŋaara gumgi ma. Mbe fhura shɨshɨgap wari wo mbui tɨvi domdora suav, gumgi ga mbuim, mbe kha ndɨkndɨgar mben muunga, mbe guigi guarara Krais farasegi ŋaara gumgi guari ma. 14 Ga 1.8Nde mbe mbui tɨvi ganɨv, ŋgava mbatɨgar muuŋ thari. Nza kaŋgi, Satan, ana nduara won tɨva dorga khɨngiap, ana Fhe Bakɨme enser ŋaarar wo tɨgi. 15 2 Ko 3.9; Fi 3.19Maaŋ muuŋgiap, Satanan ŋaara gumgi, mbe vhɨra, mbe won tɨvi mbatɨgi dorgɨ khɨngip, tɨvar vhuuaŋ mbui ŋaara gumgir warir tɨgɨrga, nza ne suaŋv ŋgava mbatɨgar muuŋ thari. Mbe zumgum, mbe mba mbui tɨvir mbatɨgi tugɨra tɨgɨp ntan vheza ndigɨrga.
Por Zisas farasarigi ŋaara guma kav, ana simtɨgir vhɨrve ndigi.
16 2 Ko 12.6Gu fhum ne suaŋgi, gu maaŋ muuŋgip ndɨkndɨk ki fhuv guma nzuai mbugum suaŋgirim, nde ne mbararagip, nde kha ndɨkndɨgar nan muuŋ thari, “Ana ŋanŋangi guma ma.” Nde maaŋ muuŋgip khaŋ suanga, “Ana ŋanŋangi,” ne tugara. Nde vhɨra fhura na ganɨrim, gu thaneŋ wo zɨ ndiv vun kuarga. 17 Gu Guma Bakɨme vuzvuga zɨn vov, kha kameŋ nzuai fhuvara. Zakɨra fhuvara! Gu ŋanŋangi guma buni nzuai fara muuŋgiap, gu nduara wo zɨ ndiv vun kuamkuagi. 18 Gumgi vhɨrve, mbe nuianan tɨvi zɨn vov, mbe nduarira wari won zɨri ndiv vun kuamkuagi. Gu vhɨra mba tɨva zɨn vov, gu vhɨra nduara wo zɨ ndiv vun kuamkuagi. 19 Nde guigira ndɨkndɨgi vhuuiŋ ki ntɨɨri ma. Nde maaŋ muuŋgiap, nde guigira mba ŋanŋangi gumgi, nde mben ndikndigap, fhura mbe garim, mbe pham bunin nde nzuai. 20 Khueŋ guigi guarara, maaŋ muuŋgip guma the fhura nde ŋgɨrgɨrim, nde ŋgɨp, mbe muuŋgi bigeŋ khɨnan ŋgarɨrga o, ana za nde bigi vhɨzgirga o, ana nde guiguigip nde raaŋ shɨv o, ana khaŋ nde suanga, ana guman rum ma o, ana nden kureŋ phɨrgirga, nde fhura ana gari. 21 Fi 3.5Gu guigira nden kora muuŋgi, nza mba tɨvar nden muunga ŋkasŋka ki, nza mba tɨvar nde mbui fhu. Gu nza wo muuŋgi tɨva mbatɨgeŋ bun nde suangen mbergi.
Maaŋ muuŋgip, guma the fhav ŋkasŋkagip, won tɨvi bun suanga, gu vhɨra fhav ŋkasŋkagip, won tɨvi bun suanga. Gu nden kora muuŋgi, gu ŋanŋangi guma nzuai mbugum buni nzuai. 22 Mbe Hibru ntɨɨrie? Gu vhɨra, gu Hibru ne ma. Ee, mbe Isreriŋ e? Gu vhɨra, gu Isrer ne ma. Ee, mbe Abraham nzɨgi ee? Gu vhɨra, gu Abraham nzɨk ma. 23 FG 16.23; 1 Ko 15.10Ee, mbe Krais ŋaara gumgi ee? Gu ntigem guigira ŋanŋangi guma nzuai mbugum buni suan za mbui. Gu Kraisan ŋaara mbuav, gu guigira mbe kambarigi. Gu guigira ŋaara mbatɨga muuŋgi. Gu muuŋgi ŋaar, ana guigira mbe kambarigi. Tugi vhɨrvera, mbe na ndiv bɨna suav, mbe tugi vhɨrve guarira na shogi. Gu mba simtɨgi ndiav, gu guigira mbe kambarigi. Gu tugi vhɨrvera, gu za rimgir za muuŋgi. 24 Lo 25.3Mbe Zudaiŋ, mbe phivɨgar na khara vov, 39 tɨgi. Mbe meeŋthɨgi tugir mba tɨvar na muuŋgi.aTɨvi ki gap sapta 25.1-3. Mba vezi khaŋ nzuai. Mbe Isreriŋ, mbe guma the mbe muumbara mbatɨgar ana muun saŋv, be phivɨga ndigip, mba guma khargirga. Mbe ana kharɨp, mbe 40 thɨgi khariven ana muuŋgirga. Mbe Zudaiŋ kha ndɨkndɨga mbui. Mbe maaŋ muuŋv, mbe tuituigip, mba ana khari khariveŋ mbe pham nta ruemɨv, mbe muuŋv kɨv tum kambarav ana khargirga. Mbe maaŋ muuŋgiap, mbe muumbara mbatɨgar guma then muun zav, mbe ana kharav, mbe vov, 39 ra thivi. 25 FG 14.19; 16.22; 27.41Mbe Romiŋ, tuga mpuani khegenen, mbe mpiiŋsɨgar na shogi. Tuga bueŋra mbe na shogɨrim, gu rimgir zav, mbe ŋkɨɨar na segi. Tuga mpuani khegenen, gu kema bakɨme vuim, kem na khɨgap mbatɨgim, gu maaŋ gu raa bavira, gu fhura mbasɨga rɨgager kegi. 26 FG 9.23; 13.50; 14.15; 20.3; 23.10-11Gu tugi vhɨrvera, gu saman ki ŋguir vov, gu phara bakɨvi ga rav, gu tuman muun za mbuav, gu vhɨra kɨɨv shogi gumgi, mbe tuav rɨksɨgivigen kav, nan farfar za muuŋgi. Nan kaa gumgira nan farfa za mbuim, vhɨra harigi fhaiŋ ntɨɨri, mbe vhɨra nan farfa za mbui. Gu ŋgui bakɨvir kim, mbe na farfa za mbui. Gu vhɨra mba gumgi vhɨrve ki fhuv ŋanin tuavi rɨksɨgivigen kim, mbe nan farfar za mbui. Gu vhɨra mbasɨga rɨgar, gu vhɨzɨ za muuŋgi. Mba guigira Zisas khothɨgi nen wari ga shɨkshɨgi gumgi, mbe vhɨra na vhɨzɨ za muuŋgi. 27 FG 20.31; 1 Ko 4.11; 2 Ko 6.5Gu guigira simtɨk ki ŋaari, gu nta muuŋgiap, gu guigira vhugi. Gu tugi vhɨrvera, gu mbarir ŋgarav, gu kui fhuvara. Gu thir vhɨzav, gu mbɨ nzuav fhɨr ki. Gu tugi vhɨrver, gu mba ki fhu. Gu vhɨra tugi vhɨrvera, gu rugi mbatɨgi hav, gu ruga hav shari shaa thige ki fhu. Gu guigira rugi mbatɨgi hi. 28 FG 20.18-21; 20.31Gu vhɨra harigi simtɨgi vhɨrve vhɨra nan hegi, gu nta bun suanga. Gu vhɨra zazera rari tugɨra tɨgap tuituigip siosi ganɨnga tuavi ga ndɨkndɨgi. Mba ndɨkndɨk, ana guigira simtɨga bakɨme na ndɨɨi. 29 1 Ko 8.13; 9.22Maaŋ muuŋgip, guigira Zisas khothɨgap ana zɨn vui guma the, ana ŋkasŋka vhɨzɨrga, gu vhɨra nan ŋkasŋka vhɨzɨrga. Maaŋ muuŋgip, bigɨn thueŋ hɨv, guigira Zisas khothɨgi guma then muuŋgirim, ana rɨgɨp, tɨva mbatɨga thuen muuŋgirga, gu guigira ne suaŋv vhega mbatɨgar muunga.
30 2 Ko 12.5; 12.9-10Gu maaŋ muuŋgip nduara wo zɨ ndiv vun kuamkuarga tuav the kɨrga, gu mba nan hɨgi bigi, gu nta bun suanga. Gu mba nan hav nan ŋkasŋka vhɨzi bigi, gu nta bun suaŋv, nta ndiv vun kuamkuarga. 31 2 Ko 1.23Fhe Bakɨme, ana nza Bakɨme Zisasan Ndia ma. Nza zazera ana zɨ ndiv vun kuamkuarga. Ana kaŋgi, gu guiguigi fhuvara. 32 FG 9.23-25Gu Damaskusan kim, Damaskusan ŋgui vhɨrve gari guman pan Aretas piin gari guman pan, ana ntari ga mbui gɨɨtɨvi mbari ndi fegim, mbe mba ŋgu bakɨmen vhen veri thɨrkaa gari. Mbe mba thɨrkaa gari, ne khaŋ muuŋgi, mbe na ndi bɨna sur za mbui. 33 Mbe maaŋ na mbuim, na phorgap guigira Zisas khothɨgi gumgi mbari, mbe na ndim kɨrɨma bakɨ mbe khɨngiap, mpiin mba kɨrɨman fav, na ndim, mba ŋgu bakɨmen bɨnan bɨɨŋbɨɨŋ ndi thooŋ mbugum, ana ndim kɨrar mbarigim, gu zerav, nɨɨŋ thɨgap, vugi. Mbe mba tɨvar na muuŋgim, gu mba guman pana farve thav, ra vugi.

11:2 Hos 2.19-20; 1 Ko 4.15; Ga 4.17-18; Ef 5.26-27; Kor 1.28

11:3 Stt 3.1-5; 3.13; Zo 8.44; Hi 13.9; 2 Pi 3.17

11:4 Ga 1.7-9

11:5 1 Ko 15.10; 2 Ko 12.11; Ga 2.6

11:6 1 Ko 1.17; 2.1; 2.13; 2 Ko 4.2; 10.10; Ef 3.4

11:7 1 Ko 9.12; 9.18

11:9 2 Ko 12.13; Fi 4.15-18; 1 Te 2.9

11:10 1 Ko 9.15

11:13 Ro 16.18; 2 Ko 2.17; Ga 1.7; Fi 3.2; 2 Pi 2.1; VB 2.2

11:14 Ga 1.8

11:15 2 Ko 3.9; Fi 3.19

11:16 2 Ko 12.6

11:21 Fi 3.5

11:23 FG 16.23; 1 Ko 15.10

11:24 Lo 25.3

a11:24 Tɨvi ki gap sapta 25.1-3. Mba vezi khaŋ nzuai. Mbe Isreriŋ, mbe guma the mbe muumbara mbatɨgar ana muun saŋv, be phivɨga ndigip, mba guma khargirga. Mbe ana kharɨp, mbe 40 thɨgi khariven ana muuŋgirga. Mbe Zudaiŋ kha ndɨkndɨga mbui. Mbe maaŋ muuŋv, mbe tuituigip, mba ana khari khariveŋ mbe pham nta ruemɨv, mbe muuŋv kɨv tum kambarav ana khargirga. Mbe maaŋ muuŋgiap, mbe muumbara mbatɨgar guma then muun zav, mbe ana kharav, mbe vov, 39 ra thivi.

11:25 FG 14.19; 16.22; 27.41

11:26 FG 9.23; 13.50; 14.15; 20.3; 23.10-11

11:27 FG 20.31; 1 Ko 4.11; 2 Ko 6.5

11:28 FG 20.18-21; 20.31

11:29 1 Ko 8.13; 9.22

11:30 2 Ko 12.5; 12.9-10

11:31 2 Ko 1.23

11:32 FG 9.23-25