Panongpolong Sivenga ako Luk i wat i
Luk
Ritetong nge a Luk
Panongpolong Sivenga ako Luk i wat i, kene i wat i mo aro i opoal toko omole ako iion a Tiopilus, ini toko pomnga omole. (Aro o thepol a Luk 1:1) Ava ini toko pomnga omole ako a Rom. Na Luk i sis ve aro Tiopilus ilemi nine nge a Jisas imanenga, na ile mimiong, na ile rinong, na ile los wereraing. Na i sis mun ve aro ilemi mire senu ako ve, Jisas ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere, na i pavurvur ako aro i pamimi Judare na areko or ini Judare avele mun. Ini toko alavusnga ake ru a ulue, opamimingaa. Na Luk i wat rirumong pulua tie nge a Jisas ako i voth a Matiu na Mak lemi avele. (Aro o thepol ritetong ako i voth a mukaling a Matiu ile erere nge.) Na Panongpolong Sivenga ako Luk i wat i, kene ini ile riong pateanga ako aro i wat i a Tiopilus nge, na i patopalal i nge ile erere ako te apet i ve ini “Pakekere ole Omaing.” (Pakeke 1:1,2) Na nge a Luk ile riong patopalalnga nge ile erere ake, te thepol ako ve, Jisas i ria ile wainlangaere ve, aro o men tetal nge a God ile sungong ako ini Oni Riringa. (Luk 24:29) Na nge Pakekere ole Omaing pateanga i ri vene mun re aken, aken i pathengal it ako ve, Panongpolong Sivenga ako Luk i wat i, tomo mun nge Pakekere ole Omaing ako Luk i wat mun i, kene or paini ini rirumong omole inga ako i ritet nge a Jisas na ile pakekere ole panongpolong nge i.
1
Luk i wat Panongpolong Sivenga ake a Tiopilus nge.
Ine toko pulua ako o tongporum nge ako aro o wat tenesing nge ur areko i velpol ako ru a them nge ako nge a Jisas ile omaing. Ma o wat i ranga ve ako them nongpol i, na them tital i nge areko o thepol ipateanga ma o panongpol nge riong sivenga aken. Make ranga ve i sivenga nge tho ako tho wat tenesing ake mo tho pasong i a wong a Tiopilus nge wot, ako ini mukalinga pomnga. Eneke nomenga vet ako me, tho nin senu nge ur alavusnga areken opateanga. Make tho wat vengveng ur areken ole velpoling. Make tho wat ake mo aro lomum mire senu nge riong areton ong nongpol i kene i nunganga.
Jon ako ini toko paninuonga inina ome a Jisas inina oa tenesing
(Vonge 1:5–2:52)
Ensel i ritet nge a Jon ako ini toko paninuonga ile velpoling.
Na nge wop lemi ako Herot ini nepes a Judia. Na Sekaraia ini pris omole ako i voth nge pris avlung ako o apet i ve ini a Abija ile. Na iewo sengenga ini a Aron ako ini pris tel a mukaling, ilenga, ma iion a Elisabet. Na or paini o vengveng a God itheki. Na o panes senu a God ile patorong na ile riong alavusnga. Na o oma vothung kerenga e avele a God itheki. Aveto otutun e avele, eneke Elisabet i sarit. Ma or paini kene, e i tolok na e i kimeitu lale.
Ma nang omole ako pris avlung ako Sekaraia i voth nge, o oma pris a omaing a Lotu Tepun a Vel ako, na Sekaraia i oma mun pris a omaing nge. Na prisre o panes ole vothung ma o otiktok um ma Sekaraia ile i prilpot, mako o ateal i mo i eso a Toko Pomnga ile Lotu Tepun a Vel lemi ako o pavothal nge, mo aro i ongtun sungong una vronga a God nge la. 10 Na nge wop lemi aken toko na seng pulua ako ru o voth a lalanga ma o nong.
11 Na Toko Pomnga ile ensel omole e ako i velpol a Sekaraia nge. Ma i mit telek a epee a imeni sivenga nge anga, a sungong a lekleka ako o oma sungong una vronga nge. 12 Ma Sekaraia i thepol ensel aken ma i kukuk ma i ngange i. 13 Aveto ensel i ria Sekaraia ve, “Sekaraia wong mothong tova wong ngange. God i nongpol lom nongong lale. Na ewom sengenga a Elisabet aro i pop itun tomonnga e. Naro wong apeta iion a Jon. 14 Naro opom lemi aro i ngo senu naro lomum sivenga nge, naro toko na seng pulua ako aro olemi sivenga mun nge ile velpoling. 15 Eneke aro i velpol ini toko kimanga a God itheki. Na i mothong tova aro i thin vain na thei engenga. Naro i vual nge a God Ioni Riringa na i patea nge ako rongan i voth a inina iopo lemi. 16 Naro i wol werer toko na seng pulua ako ru a Israel, mo o lo werer a God nge ako ini oa pomnga. 17 Naro i mukal a Toko Pomnga nge, mo aro i oma tokokoere mo aro o monsi nge a Toko Pomnga ile esong me. Naro i eksing oa vovoere olemi mo aro olemi esal otutunre. Naro i eksing tokokoe areko o avsa a God ile riong mo aro o el lemi rumong sivenga ranga ve ini toko vengvengare. Na God aro i sungu Ioni Riringa na ile engenging a i nge ranga ve nomenga ako i sungu i a Elaija nge.”
18 Na Sekaraia i ria ensel ve, “Aro lemik mire nge vava ako lom riong aken i nunganga, e? Eneke tho toloku lale, na ewok sengenga i kimeitu mun lale.”
19 Na ensel i olal ile riong ve, “Tho ini a Gabriel ako tho mit a God itheki. Ma i pake tho me ve aro tho ria wong nge ritetong sivenga ake. 20 Na wong nongpol. Aro wong rises ol naro wong ri avele, i pavurvur nge nang ako aro ur elonga areken aro i velpol. Eneke lomumo e lek riong avele. Na lek riong aro i velpol vengveng nge nang ako God i ateal i lale.”
21 Ma rongan o mit tetal a Sekaraia ako i voth palolo a Lotu Tepun a Vel lemi, ma olemi pelekpol, eneke olemi ve, “I vova ake Sekaraia i voth palolo a Lotu Tepun a Vel lemi, e?” 22 Ma nge ako i korpot, i pavurvur aro i ria a or nge avele, ma olemi mire ako ve, i thepol ur relnga e lale a God ile Lotu Tepun a Vel lemi, na i paateal inga or ako nge imeni, eneke i rises.
23 Ma nge ako Sekaraia ile omaing i vus, mako i lo werer ol a ile vel la.* Sekaraia i um nge wik omole. 24-25 Ma palolo avele, nako Elisabet iopo. Mako i ria ve, “Nomenga lek maral nge ako tho sarit, aveto ponange Toko Pomnga ilemi esal tho, mako i oma ur ake a tho nge ma i eltetpot ur ako lek maral nge nomenga a toko na sengre otheki.” Ma i men kine inga a vel lemi i pavurvur nge ngov or lim ako tokokoere o ate i ako iopo lale. Na nge Judare ole vothung aro ve seng i kimeit lale na iopo aro ile mara avele. Aro or alavusnga o risea nge aken.
Ensel i ria Maria ve, “God i ateal ong ve aro wong pop Itun.”
26 Ma nge ako Elisabet kene iopo ma ia ngov or limae, na God i pakepot ile ensel omole ako iion a Gabriel, a rem ako a epee a Galili ako iion a Nasaret. 27 Ma i es a seng ovote omole ako o ateal i ve aro iewo a toko omole ako iion a Josep, ini nepes a Devit ilenga. Na seng ovote aken iion a Maria. 28 Ma ensel a Gabriel i es a i nge la. Ma i ria i ve, “Toko Pomnga i voth tomo nge wong, na opom aro i ngo pis naro Toko Pomnga aro i oma senu nge wong.”
29 Ma Maria i nongpol riong aken ma ilemi pelekpol nge, ma ilemi rum riong aken kene, i mirenga vava. 30 Ma ensel i ria i ve, “Maria wong mothong tova wong ngange, eneke God i themosal ong. 31 Wong nongpol, aro opom mo aro wong pop totomone e mo aro wong apeta iion mo ini a Jisas. 32 Aro i velpol ini toko kimanga. Naro o apet i ve ini a God ako i roro rintet Itun. Na God aro i pamena i ini nepes, ranga ve ini itevinga a Devit. 33 Aro i velpol ini nepes nge a Israelre evelelnga, naro nge ile menong e nepes aro ile vusonga avele.”
34 Na Maria i nin a ensel ve, “Ur ake aro i velpol vava? Eneke tho ngo tomo e toko e avele.”
35 Ma ensel i olal ile riong ve, “God Ioni Riringa aro i eso a wong nge, naro God ako i roro rintet ile engenging aro i seltun ong, maken aro wain riringa ako aro ong pop i aro o apet i ve ini a God Itun. 36 Wong nongpol, lomnga e ako iion a Elisabet ako i kimeitu lale na o ri ve i pavurvur aro i pop ol wain e avele, aveto ponange ia ngov or limae lale ako iopo nge. 37 Eneke ur e avele i klip nge a God ako aro i oma i.”
38 Na Maria i ria ve, “Nongpol, tho ake ini a God ile umonga, aro i oma i a tho nge ranga ve ako wong ri nge.” Mako ensel aken i los lelpot i.
Maria i losa ma i es mo i porum a Elisabet.
39 Na nge wop lemi aken Maria i losa ma i es viri viri a rem a wop epee a Judia ako ini pen polemire. 40 Ma i eso a Sekaraia ile vel ma i ria ve, “Elisabet, ong kath?” 41 Ma Elisabet i nongpol a Maria ikei, ma povothvoth aken i siu sia rintet a iopo lemi. Na Elisabet i vual nge a God Ioni Riringa. 42 Ma i presa viringa ma i ri ve, “Sapase wong, na God ile omaing nge wong, i aolonga nge seng alavusnga ako i oma i nge or. Na sapase mun wain aken ru opom nge. 43 Na tho ini seng ao ako ok Pomnga inina i es me mo i porumtet tho, e? 44 Na lemik mire ako ong ini ok pomnga inina, eneke ako tho nongpol keum ma ine povothvoth ake a opok lemi, ilemi sivenga ma i siu sia. 45 Na lom lemi sivengaing i aolonga, eneke lomumo nge ur ako Toko Pomnga i ri nge wong ako aro i velpol nunganga.”
Maria ia voing ako i risea a God nge.
46 Ma Maria i ri vene:
“Lemik i papomnga Toko Pomnga.
47 Na onik ilemi sivenga nge a God
ako ini lek pamimionga.
48 Eneke ilemi esal tho ini ile umonga vulutnga.
Ma i patea ponange na panen
naro toko na seng alavusnga,
aro o apet tho ini seng ako God i oma senu nge tho.
49 Eneke God ako i pomnga rintet,
ile omaing a tho nge,
i aolonga na iion kene i riritet.
50 Na i kene i themosal toko na seng areko o papomnga i
ranga ve nge toko alavusnga
ako o mimi nomenga na ponange na panen.
51 Na God i oma omaing aolonga
ako i athepu areko olemi i vual nge magoning.
52 Ma i paesu nepesre ako ru a ole menongare nge,
na i paposnga or.
Na i papomnga toko vulutngare.
53 Na areko o men mesi,
i pavual or nge ur sivesivengare.
Na i pakepot toko le urngare
ma o es ol alapronga la.
54 Na nomenga i kin riong tomo nge ar pompomere
na ponange i oma ol i lale.
Na i opoal mun ile umonga Israelre lale.
55 Ma ilemi rum ile themosaling nge a Abraham
tomo mun nge ititeviere ako aro o velpol panen.
Na ile themosaling aken aro ile vusonga avele.”
56 Na Maria i voth tomo nge a Elisabet i pavurvur nge ngov or me. Lamako i lo werer mun a ile pen la.
Elisabet i pop a Jon ako aro i paninu tokokoere.
57 Ma ine nang i velpol nge ako aro Elisabet i pop itun ma itun aken ini totomone. 58 Na ile pen lemiare na ilengare o nongpola ako God ilemi esal i ma i oma omaing sivenga rintetnga nge i, mako or alavusnga olemi sivenga tomo nge i.
59 Lama nge nang or limmenga o es mo aro o is ile, ma o ri ve o apet iion a Sekaraia mo ini itema iion. 60 Aveto inina i ri ve, “Avele! Aro iion a Jon.”
61 Na o ria i ve, “Aveto lomnga e avele ako iion venen aken.”
62 Ma o oma inga paatealing ako nge omeni a itema nge, ako o nin i ve, i sis ve aro i apeta ol wain aken aro iion ol vava. 63 Mako i nong a or nge ur e ako aro i watu i nge. Mako i watu ve, “Iion a Jon.” Ma or alavusnga o kukuk nge. 64 A ur e avele na Sekaraia iwo i thep werer, nako i palav ol. Na i patea ol nge a God iriseanga. 65 Ma ile pen lemiare o thepol ur aken i velpol ma o kukuk rintet nge. Ma ur aken i kima a pen elonga ako ru a wop a Judia epee ako ini pen polemire. 66 Ma tokokoere o nongpol ur aken, ma olemi pelekpol nge, ma o nin pel ve, “Naro wainlanga aken panen aro i velpol aro ini toko le vanga?” Eneke o ate ako ve, Toko Pomnga ile engenging i voth a i nge.
Sekaraia i ripot a God ile riong.
67 Ina Sekaraia ako ini a Jon itema i vual nge a God Ioni Riringa na i ripot a God ile riong ve,
68 “Aro te risea Toko Pomnga
ako ini Israelre ole God,
eneke i es me lale
na i el werer ilengare.
69 Na i sungpot ler pamimionga engenga
ako ini ile umonga a Devit itevinga
70 ranga ve nomenga i ripot i
a ile riong elnga riringare owo.
71 Na i sungpot ler pamimionga
mo aro i el werer it
a ler ngarangre omeni,
na nge tokokoe areko oni silal it.
72 Mako i oma nunganga
ile themosaling
a ititeviere nge.
Na i oma ile riong kinnga riringa
ako i oma tomo i nge or nomenga.
73 Na nge ile riong kinnga aken
i ri nunganga a titevir a Abraham nge ve,
74 ‘Aro i el werer it
a ler ngarangre omeni,
mo aro te oma ile umong
tomo nge ngangeong avele.’
75 Maken aro e nang elonga ako aro te mimi nge,
aro te voth toko vengvenga
na toko riringa a itheki.
76 Na wong, tuk.
Panen aro o apet ong ini a God ako i roro rintet ile riong elnga.
Eneke aro wong mukal e a Toko Pomnga
mo wong monsi ile sovengalo.
77 Naro wong ria ile toko na sengre
mo olemi mire nge ako
aro ilemi simikal ole vothung kerenga
naro i pamimi or.
78 Eneke ler God i vual nge themosaling
na i ranga ve ini nang le tolilisong
ako i esu a Pen a Urvet me.
79 Ma i totun it
tomo nge areko o voth a mideng
na a rinong lemi
mo aro i pathengal it
nge ler sovengalo ako nge lemi moring.”
80 Na wainlanga aken i poma ol ma God Ioni Riringa i paengeng i, na i voth a pen polpolnga, makola i pavurvur nge nang ako i velpol pat ol a toko Israelre otheki.

*1:23: Sekaraia i um nge wik omole.

1:24-25: Na nge Judare ole vothung aro ve seng i kimeit lale na iopo aro ile mara avele. Aro or alavusnga o risea nge aken.