3
Anutuko otete hamó mu naŋge howeyote
Asa ko Juda unindo muríyewore o meté ka reyoteŋgope ma kini? Ko koweye toŋowero murí* “kowe toŋowero” murí ŋuko rokó ka. Komo suki Anutuko Juda koro pukoye Abraham rokó ŋuro miraró. Mironí Abrahamko eneŋo kowí toŋoro naŋo-simómboro koweye toŋoro Anutuko rokó yereró ŋuro rokó ka taró. (Murí Tero 17 weyo qembe.) ŋundope ene samaka yereyotepe ma kini? Iyo, murí ŋuwore o meté kate-kate siyoyoteŋgo. Korete ŋuko ŋandiro, Anutuko eneŋo mande qu yunaró.
Asa do ka? Juda uni kumimboko iŋondutu kama taŋgurí ŋuko Anutuko otete hamó howeyote ŋu riní umbuweya, peka? Kini horé! Uni sosoko kota uni tiníkaqo, Anutuko hamó naŋge yoweya. Ŋundiro naŋge sokomeko ŋuno Anutu ŋuro ŋande nakayáŋaró,
 
“Ŋuro tero keto mande roneneŋowí mu naŋge yeyote,
ko ronda yerero taka yereweya.”
Norendo otete roneneŋowí “otete roneneŋowí” ŋuko Anutuko nore rokó yiriní noreŋo murínani eneŋo murí howeyote. kama howeyoteto tiníqo, Anutu koro otete roneneŋowí ŋu tunomo horé yoweya. Asa ko date yewato, Anutuko noreŋo saŋgirí tete quno ŋuno enendo otete roneneŋowí kama howete? (Qeni, nondo unindoro iŋo-iŋoye qu yeteno.) Kini horé! Ŋu hamó tiníqo, Anutuko unipare soso nokono yoteŋgo qu ronda yerewero mepémo kini. Asa uni kato ŋande yeweya, peka, “Ko neneŋo otete kota ŋuko Anutu koro otete hamó tunomo riní unipareto owí hokowaŋgo. Asa do karo no quhurí uni neko nerero kimo piyimi nunoyote?” yeweya, peka. Hamó, uni kumimbo no yesará nerero ŋande yeteŋgo, “Ko Polko ŋande yete, ‘Nore meté o piyimi tatoqota o meté tunoqeweya.’ ” Uni mande ŋu yeteŋgo qundo topé piyimi hamó rewaŋgo.
Uni kanata kato otete roneneŋowí kama teyote
Asa do ka yewato? Nore Juda unindo uni wini meyowo taka yereyoteto, peka? Ŋunde kini. Dokoro komo ŋande yato, uni soso, asa Juda unindoya uni wini meyowomboya, quhurí kasiramo yoteŋgo. 10 Ŋuro sokomeko ŋuno ŋande nakayáŋaŋgurí,
 
“Uni kato roneneŋowí horé kama yote,
hamó, kato roneneŋowí kama yote.
11 Kato iŋoní tondaŋeyote qu kama yote,
Anutu seqawero quro uni ka kama yote.
12 Sosopo huwóŋoro wuruwara uni tunoqaŋgurí,
o meté tewero quro uni ka kama yote,
kanata ŋunde qu ka kama yote.”
13 “Puŋeye muko uni tapu ŋunde qembe teyote,
mipiyembo topo-topoye kaná yereyoteŋgo.”
“Sire koro sonoyó oŋgomi kumunzóye saŋano yote.”
14 “Maŋgoyembo mande piyimi yero newonde piyimi ri tunoqeyote.” Hariri Yambo 10:7
15 “Yuroyi sitú umbuwero khe quwore kheŋgeŋoyoteŋgo,
16 rambaruru koya newonde surumímboya ri tunoqeyote,
17 ko newonde imemboro kama iŋoyi tondaŋeyote.” § Aisaia 59:7-8
18 “Yoto-yotoyemo Anutu koro sasaro kama teyoteŋgo.” ** Hariri Yambo 36:1
19 Asa nore ŋande iŋoteto, hutuŋo mande†† “hutuŋo mande” ŋuko komo suki Anutuko Sainai purímo Moses inoní Israel unipare yunaró. Mande ŋuko Juda uniparetoro yoto-yotoye soso sopoyaró. ŋuko unipare kasirayómo yoteŋgo ŋu sopo yereyote. Ŋuro tero uni soso mande topé yewero mepémo kini, ko Anutuko unipare soso nokono yoteŋgo qu mande khono yorotoro ronda yereweya. 20 Dokoro uni soso hutuŋo mande koro khewore Anutu toŋímo roneneŋowí tunoqewero‡‡ “roneneŋowí tunoqete” ŋuro murí muko ŋandiro: asa Anutuko uni ka, pare ka yiyoro potó moré kini tiní eneŋo unipare qu ka tunoqeteŋgo. mepémo kini. Dokoro hutuŋo mandewore norendo otete piyimi ŋuro iŋomukoteto naŋge.
Iŋondutunaniwore roneneŋowí mu tunoqeteto
21 Quko itaka ka Anutuko roneneŋowí tunoqewero§§ “roneneŋowí tunoqete” ŋuro murí muko ŋandiro: asa Anutuko uni ka, pare ka yiyoro potó moré kini tiní eneŋo unipare qu ka tunoqeteŋgo. khe qu riní tunoqaró. Khe ŋuko hutuŋo mande*** “hutuŋo mande” ŋuko komo suki Anutuko Sainai purímo Moses inoní Israel unipare yunaró. Mande ŋuko Juda uniparetoro yoto-yotoye soso sopoyaró. howewero khe qu kini. Quko Hutuŋo Mande koya Ye-ye Unindoro mandeye††† “Hutuŋo Mande koya Ye-ye Unindoro mandeye” ŋuko Anutu koro mande korete qu. muko khe ŋuro yete. 22 Yesu Kristoko‡‡‡ “Yesu Kristo” - komo suki ye-ye unindo Anutuko uni ka rokóŋoní mahero wiri yerete uni parámi horé tunoqeweya qu karo yaŋgurí. Juda unipareto uni maheweya ŋu, “Kristo,” ma, “Mesaiya,” ye nekaŋgurí. Asa Yesu mahiní eneŋo unipareyó, “Kristo Yesu,” ma, “Yesu Kristo,” naŋge ye nekaŋgurí. otete meté mu howaró ŋuwore unipare soso iŋondutuwowaŋgo ŋuko unipare roneneŋowí§§§ “unipare roneneŋowí” ŋuko Anutuko yiyoro potó moré kini tiní eneŋo unipareyó tunoqeteŋgo. tunoqewaŋgo. Hamó, Anutuko unipare ronda yerero khe enesó-enesó kama howeyote, 23 dokoro nore soso o piyimi tatowó. Kowe Anutu koro sine parámi* “sine parámi” ŋuko eneŋo owé parámi ŋunde qembe, eneŋo o soso meté horé mu. ŋu rotatoqo, 24 Anutuko, Kristo Yesu kimo nereró “kimo nereró” ŋuro murí muko ŋandiro: norendo o piyimi kusuŋoyómo kusiyowí yoteto. Ŋundiro naŋge Anutuko kimo tero yoriní kina yowato. ŋuwore, eneŋo samaka-samaka tuwó nunoní unipare roneneŋowí tatowó. 25 Anutuko Yesu riní eneŋo sitúŋowore sikínani nunowero kheyó tunomo tunoqaró. Tunoqiní ŋuro iŋondutuwoyatowó quno ŋuno quhurínani komo tatowó ŋuro topé kama tete. Murí ŋuwore Anutuko eneŋo otete roneneŋowí rero tunomo witú yereyote. 26 Topé ŋunde kama teyote ŋuko itaka naru ŋanoko eneŋo otete roneneŋowí ŋu witú yerete. Ŋuro tero eneko roneneŋowí naŋge yoweya, ko unipare Yesu iŋondutuwoyoteŋgo ŋu, unipare roneneŋowí, ye neko yereyote.
27 Ŋunde ŋuroko noreŋombo noreŋo owénani hokowero mepémo kini. Hamó, kumimbo hutuŋo mande koro khoyó naŋge tero, mande ŋu howeyoteto, ye iŋoro eneŋo owéye hokoyoteŋgo. Quko norendo iŋondutuwowero hutuŋo mande qu howeyoteto. Asa ko owénani hokowero mepémo kini. 28 Dokoro ŋande iŋoteto, Anutuko unipare iŋondutu taŋgurí ŋuro naŋge, unipare roneneŋowí, ye neko yereyote, hutuŋo mande koro khoyó teyoteŋgo ŋuro unipare roneneŋowí ye kama neko yereyote.
29 Qeni, Anutuko Juda uniparetoro Anutuye naŋge peka? Kini, uni wini meyowomboro Anutuye ŋuya, hamómbe? Iyo, meyowomboro Anutuye ŋuya, 30 dokoro Anutu kanata naŋge yote. Asa ko enendo uni koweye toŋaŋgurí “uni koweye toŋaŋgurí qu” - ŋuko Juda uni naŋge. Komo suki Anutuko Abraham, Juda unindoro pukoye ŋu, ŋande miraró, ko enendo rokó ka tero eneŋo naŋo-simó soso koweye toŋoweya. Ŋunde tero, yate-yate Juda uni soso koweye toŋaŋgurí. qundo iŋondutu teteŋgo ŋu qenero, uni roneneŋowí, ye neko yereweya, ko uni koweye kama toŋaŋgurí qundo iŋondutu ŋunde naŋge teteŋgo ŋu qenero, uni roneneŋowí, ye neko yereweya.
31 Asa ko ye date iŋoteŋgo, norendo iŋondutu ŋuro naŋge yeroqo hutuŋo mande ŋu rato umbute, peka? Kini horé. Norendo hutuŋo mande rato kondérete.

*3:1: “kowe toŋowero” murí ŋuko rokó ka. Komo suki Anutuko Juda koro pukoye Abraham rokó ŋuro miraró. Mironí Abrahamko eneŋo kowí toŋoro naŋo-simómboro koweye toŋoro Anutuko rokó yereró ŋuro rokó ka taró. (Murí Tero 17 weyo qembe.)

3:5: otete roneneŋowí” ŋuko Anutuko nore rokó yiriní noreŋo murínani eneŋo murí howeyote.

3:14: Hariri Yambo 10:7

§3:17: Aisaia 59:7-8

**3:18: Hariri Yambo 36:1

††3:19: hutuŋo mande” ŋuko komo suki Anutuko Sainai purímo Moses inoní Israel unipare yunaró. Mande ŋuko Juda uniparetoro yoto-yotoye soso sopoyaró.

‡‡3:20: roneneŋowí tunoqete” ŋuro murí muko ŋandiro: asa Anutuko uni ka, pare ka yiyoro potó moré kini tiní eneŋo unipare qu ka tunoqeteŋgo.

§§3:21: roneneŋowí tunoqete” ŋuro murí muko ŋandiro: asa Anutuko uni ka, pare ka yiyoro potó moré kini tiní eneŋo unipare qu ka tunoqeteŋgo.

***3:21: hutuŋo mande” ŋuko komo suki Anutuko Sainai purímo Moses inoní Israel unipare yunaró. Mande ŋuko Juda uniparetoro yoto-yotoye soso sopoyaró.

†††3:21: “Hutuŋo Mande koya Ye-ye Unindoro mandeye” ŋuko Anutu koro mande korete qu.

‡‡‡3:22: “Yesu Kristo” - komo suki ye-ye unindo Anutuko uni ka rokóŋoní mahero wiri yerete uni parámi horé tunoqeweya qu karo yaŋgurí. Juda unipareto uni maheweya ŋu, “Kristo,” ma, “Mesaiya,” ye nekaŋgurí. Asa Yesu mahiní eneŋo unipareyó, “Kristo Yesu,” ma, “Yesu Kristo,” naŋge ye nekaŋgurí.

§§§3:22: unipare roneneŋowí” ŋuko Anutuko yiyoro potó moré kini tiní eneŋo unipareyó tunoqeteŋgo.

*3:23: “sine parámi” ŋuko eneŋo owé parámi ŋunde qembe, eneŋo o soso meté horé mu.

3:24: kimo nereró” ŋuro murí muko ŋandiro: norendo o piyimi kusuŋoyómo kusiyowí yoteto. Ŋundiro naŋge Anutuko kimo tero yoriní kina yowato.

3:30: “uni koweye toŋaŋgurí qu” - ŋuko Juda uni naŋge. Komo suki Anutuko Abraham, Juda unindoro pukoye ŋu, ŋande miraró, ko enendo rokó ka tero eneŋo naŋo-simó soso koweye toŋoweya. Ŋunde tero, yate-yate Juda uni soso koweye toŋaŋgurí.