10
Yesusini yu lombili andoli ye engaki rurepondo* “Yando wai.” nimbelie enene yambomanga konopuna kuru molemoma “Ongo wendo pai.” ningu toko makoronge tondolomo sipelie, yambo kuru tolime kinie kangi pange mange telime kinie ‘Konde pangi.’ ningí nambamo sirimu.
Yuni “Nanga kongonomo tenjipai.” nimbe lipe mundurumu ye* engaki rureponga imbime i sipe: Ou Saimono, yunge imbi te ‘Pita’ niringila, yu keme yunge angenu Enderu keme, Jeperinge malo Jemisi keme Jemisi yunge angenu Jono keme, Pillipu keme Batollomiu keme, Tomasi keme kou takisi lirimu ye Mateyu keme, Allapiasinge malo Jemisi keme Tadiasi keme, “Olio Juda yamboma oliolio gapomano molamili.” niringi talape ye Saimono keme Yesusi pe lipe opa touma sirimu ye Judasi Isikeriote* keme, akuma.
Yesusini aku ye engaki rurepo lipe mundupelie enendo nimbendo:
“Yambo lupema molemelena naa la pangi. Sameria yambomanga* taono tenga naa la pangi. Isirele yamboma mindi enenga kongi sipisipi pena lou lelko pelemele mele* aku siku molemele yamboma molemelena mindi pangi. Ene molemelena pungí pukulie, enendo “Pulu Yemo ye nomi kingi molopa yamboma nokomba walemo* nondopa wendo ombá tekemo.” niliku pangi.
“Kuru tomba yamboma teko konde liku, kolko lenge yamboma ‘Lomboroko ola molai.’ ningu, kuru laká nombá yamboma* ‘Umbu kangi angilipili.’ ningu, kuru konopuna molopili molonge yamboma ‘Konopuna naa molangi, ongo wendo pangi.’ ningu teliku pangi. I kongonomo tengemonga tondolomo kou te molo meltene topo toko naa likimili kene anju yamboma aku siku liku taponjikulie ningímuni, ‘Kou te liemili.’ ningu naa la teangi. We teangi.
“Pungindu kou gollo mare molo kou sillipa mare molo kou kopa mare kakona panjiku mengo pu naa pangi. 10 Mele wale kepe wale pakoli talo kepe kimbu su kepe apulu mingi kepe naa mengo we pangi. Yambo kongono tenjilimomo kongono tenjilimo yambomone langi simbe kinie papu kene* melte mei naa meangi. We pangi.
11 “Pe kolea aili tenga molo kolea kanga tenga suku pukulie ningímuni, yamboma walsiku pilkulie “Ye nae ye peanga te molemomonga oliondo “Pea peamili wai.” nimbeye?” niengi. Kanu kinie te ningu singí kinie pilku yu kanoko lenjikulie kanu yemonga ulkena puku yu kinie mindi pea peko molkolie pe aku koleamo munduku kelko pangi. ⸤Ulke pinie pinie na andoko ulke teluringe mindi langi nongo peangi.⸥* 12 ⸤Kolea tenga puku ye peanga te liku ora singí kinie kanoko lenjiku⸥ yunge ulkena sukundu pukulie ningímuni, ulke pulu yambomando “Ene konopu peanga pepili molai.” nieyo. 13 Kanu kinie kanu yambomane “Pea peamili sukundu wai.” níngi liemo, enenga ungu peanga ningí kanumu kanu yamboma kinie pepili. Nakolo kanu yambomane konopu peanga naa panjiku, “Pea peamili wai.” na níngi liemo ungu peanga ou sukundu pukulie ningí kanumu “Ene kinie naa pepili.” ningu, kelko mengo ⸤ene munduku kelko yando wangi⸥.
14 “Yambo tene enendo “Pea peamili wai.” ni naa ningu enene ungu ningíme pilku naa língi liemo kanu ulkemo molo kanu taonona yambo kerime munduku kelko pungindu ⸤kanu koleana yamboma ‘Kamu molko kenjengi! Pulu Yemone ene lipe naa taponjimbe mele piliengi.’ ningu⸥ enenga kimbuna kanu koleamanga ma angilimbe mamo kulu toko pangi. 15 Nane ene paa sike nimbu sikirumu: Kote walemo wendo ombá kinie kolea aili Sodomo kinie Gomoratolo eltenga yamboma ⸤ou ulu pulu keri aisili sike teringi* nakolo⸥ eltenga kote kanga mele pemba. Nakolo i yambo enendo “Sukundu wai.” ni naa ningu enenga ungu pilku na lingí yamboma kote walemo wendo ombá kinie enenga kote ailimu pemba.
16 “Ene lipu mundukuru yema ene sipisipi melema, yambo owa takara aili kerimene* sipisipi** topa nolemo mele yamboma molemelena ene lipu mundukuru. ⸤Nanga ungumu andoko ningu singí kinie pilku keri pilkulie yambomane ene mindili liku singí.⸥ Yamboma owa takara mele aku siku molemele kene kongi ka wambiyema pilipe konginjilimu paa pelemona uluma tembando mimi sipe pilipe telemo mele ene aku wambiyema mele molko, kera waembono molemo mele molangi. ⸤Aku keramone melema mindili sipe tepa kenjimbe ulu pulu te naa pelemo.⸥
17 “Yamboma mimi siku kanangi. Enene ⸤‘Na lombili andoli yamboma mindili nongo, kolangi.’ ningu,⸥ ene ⸤mare liku ambolkolie⸥ kanjollomanga makumanga mengo puku kote tenjiku, ene ⸤mare⸥ Juda yamboma maku toko Pulu Yemonga ungumu pilimele ulkemanga liku mengo puku kopene tongela. 18 Ene nanga yamboma molongemonga ene ⸤mare ka siku⸥ yambo lupemanga gapomano ye ailime kinie ye nomi kingime kinie molongena ⸤kote tenjingindu⸥ mengo pungíla. Aku siku tenge kene ene eneno kanoko konjiku molayo. Nakolo kote tenjingí kinie kotena angilkulie kanu yema kinie kanu yema nokonge ye nomime kinie enene ‘Nanga ungumu piliengi!’ ningu ene ningu singí. 19 Nakolo ene ka siku kote tenjingí kinie ‘Kotena nambolka unguri nimulúnje? Olio ungu te walsiku pilingí kinie nambolka unguri pundu topo nimulúnje?’ ningu mini wale naa mundengi. Aku tenge enamonga ene ungu ningí mele pilingí. 20 Ene ungu ningíme eneno pilkulie naa ningí. Enenga ⸤mulu koleana molemo⸥ Lapanga Minimu enenga kerena molopalie nimbe simbe unguma enene anju ningí kene konopu kimbu naa siku, pilingí mele niengi.
21 “⸤Aku walemanga⸥ angenuni yunge angenu ⸤nanga yambo molombamonga⸥ ‘Kolopili toko konjengi.’ nimbe kote tenjimbe. Lapane yunge ambolangoma akula temba. Ambolangomane kepe enenga anupili lapali kinie mumindili kolko kotena mengo puku “Toko konjengi.” ningíla. 22 Nanga yamboma molongemonga yambomane pali ene kinie konopu keri panjingí, nakolo na munduku naa kelko walema pora naa nipili tondolo munduku molonge yamboma ⸤Pulu Yemone⸥ lipe taponjipe ‘Mindili nonge koleana naa puku pea molopo konjipu mindi pamili.’ nimbé.* 23 Kolea tenga yambomane ‘ene mindili nangi.’ ningu teko kenjingí kinie kolea tenga kowa pangi. Nane enendo paa sike nikirumu: Ene kolea Isirele sukundu koleamanga pali andoko nanga kongonomo teko pora naa sinjengi Manie Omba Mana Ye Au Lerimu Yemo* ⸤kelepa yando⸥ ombá.
24 “Mane sili ye te lombili puku unguma pilimele yamboma ‘Enenga mane silimu maniendopa, ene olandopa.’ manda naa ningí. Kendemande yambo tene ‘yunge nokoli yemo maniendopa, yu olandopa.’ manda naa la nimbé. 25 Lombili pupe unguma pilimo yambomo kinie yunge ungu mane silimo yemo kinie kapola kapola molembele akumu manda. Kendemande yambomo kinie yunge nokoli yemo kinie kapola kapola molembele akumu mandala. Ulke pulu yemonga ungu na pilimele yambomane yu kinie mumindili kolko iri tongendo ⸤kurumanga nomi Setenenga imbi manda lelko⸥ “Yu Belsipuli” ningu imbi lemele kanumu.* Pe kinié ulke pulu yemondo aku siku níngi liemo yunge ulkena pelemele yambomando pali paa aili teko olandopa ungu kerime ningíla.
26 “⸤Nanga opa toumane na teko kenjilimele mele ene na lombili andoli yema sike teko kenjingíla⸥ akumunge ene kanu yamboma pipili naa kolayo. Aki tolemo ulumanga telu kepe pe aki naa topa pali mona lemba. Lopi telemo ulumanga telu kepe pe lopi naa temba. Kanu uluma kinie unguma pali yambomane pali pilingí kene pipili naa kolangi. 27 Nane enendo sumbulu toline nilio unguma pa teline nieyo. Ungu ólo toko ningí eneno komuna pilingí unguma ulke imuna ola angilku ru ningu niengi.
28 “Kangimu mindi toko konjikulie minimu manda toko naa konjingí yamboma pipili naa kolayo. ⸤Pulu Yemo mindi pipili kolayo⸥. Yuni kangimu kinie minimu kinie peatolo tepe koleana manda topa konjimbe kene yu mindi pipili kolai.*
29 “Kera kalsindipele paa kangamo molemo, topo toko lingíndu kera talo pea tene toya mele mindi pulimo kanumu. Nakolo te kolopa we manie naa pulimo. Kanu kerama na lombili andoli yambomanga ⸤mulu koleana molemo⸥ Lapamone kanolemo.* 30 Ene ⸤na lombili andolime⸥, enenga penge indime kepe yuni koronga telu telu nimbe pali kambu torumu. 31 Enenga ⸤mulu koleana molemo⸥ Lapamone aku sipe ene molemele mele kanopa mololipe pulimo kene ⸤‘Yambomane olio teko kenjingí.’ ningu⸥ pipili naa kolayo. Kera kalsindipele yu kou paa wallotolo mele pulimo nakolo kanu keramo Pulu Yemone kanopa molemo. Ene yamboma paa olandopa ailime kanopalie ene paa nokopa konjipe molomba.
32 “Yambo tene yambomanga kumbikerena ola angilipe “Na Yesusinge yambomo molio.” nimbé kinie nane Tara mulu koleana molemomonga kumbikerena ola angilipu “Kanu yambomo nanga yambomo.” nimbula. 33 Nakolo yambomanga kumbikerena “Yesusi yu naeye? Yu na naa pilkiru.” aku mele nimbé yambomo yu nane Tara mulu koleana molemomonga kumbikerena “Aku yambomo yu naeye? Yu na naa pilkiru.” nimbúla.
34 “ ‘ ‘Ya mana yamboma opa naa teko teluna kapola kapola molangi.’ nimbu orundu.’ konopu naa leangi. Ene yamboma ‘Taka lelko molko kapola kapola molangi.’ nimbundu naa orundu. ‘Mumindili kolko opa teangi.’ nimbundu orundu.* 35-36 ‘Yambomane teangi.’ nimbundu orundu mele i sipe:
“Ye tene yunge lapa kinie opa tepili,
lemenu tene yunge anumu kinie opa tepili,
malo tenga menuni yunge bamu kinie opa tepili.
Ulke teluna pelemele yamboma opa tou molonge.”*
‘Aku teangi.’ nimbundu orundu.
37 “Yambo tene na olandopa konopu naa monjipe, yunge lapa molo anumu olandopa konopu monjimbe yambomo ‘Nanga yambomo molopili.’ nimbú kapola naa temba. Yambo tene na olandopa konopu naa monjipe, yunge malo molo lemenu olandopa konopu monjimbe yambomo ‘Nanga yambomo molopili.’ nimbú kapola naa temba. 38 Yambo tene ‘Yu lombili pambo.’ nimbelie yamboma unju perana angilku mindili nongo kolemele mele yuni unju pera mele gomo lembando ‘Na yu lombili pumbundu mindili nondu liemo papula; kolondu liemo papula.’ naa nimu liemo ‘Nanga yambomo molopili.’ nimbú kapola naa temba.* 39 Yambo te ya ma koleana ‘Na molopo konjipu, nondopo naa kolambo.’ nimbe pilimo yambomo kolopalie kolea kerine mindili nomba molopa mindi pumbe. Nakolo yambo te na lombili andopa nanga kongonomo tenjimbendo ‘Ya mana mindili nombo molombo kinie mandala, kolombo kinie mandala.’ nimbé yambomo konde molopa konjipe mindi pumbe.*
40 “Ene kolea tenga pungí kinie yambo tene ‘Pea molamili wai.’ nimbe lipe taponjilimo yambomo na pea aku sipe lipe taponjilimo. Na ‘Pea molambili oi.’ nilimo yambomone na “Ma koleana pui.” nimbe lipe mundurumu yemo ‘Pea molambili oi.’ nilimola.* 41 Yambo tene Pulu Yemone ungu umbu tonjilimoma pilipe yamboma nimbe silimo yambo te olemo kinie ‘Yu Pulu Yemone ungu umbu tonjilimoma pilipe yamboma nimbe silimo yambo te* kene’ nimbe pilipelie “Pea molambili oi.” nimbe lipe taponjilimo yambomo Pulu Yemone yunge ungumu nimbe silimo yambomo mele kalomba mele kanu lipe taponjilimo yambomo kepe telu sipe mele kalombala. Yambo tene Pulu Yemonga ungumu pilipe lipe konopu sumbi nipili molemo yambo te olemo kinie ‘Yu Pulu Yemonga ungumu pilipe lipe konopu sumbi nipili molemo yambo te kene.’ nimbe pilipelie ‘Pea molambili oi.’ nimbe lipe taponjilimo yambomo ⸤Pulu Yemone⸥ kanu yambo sumbi nilimu mele kalomba kinie yu lipe taponjilimo yambomo kepe telu sipe mele kalombala. 42 Yambo tene ene nanga lombili andoli yambo imbi naa mololi yambo te* kanopa ‘yu nanga lombili andoli yambo te kene’ nimbe kanopalie yu lipe taponjipe we no kepe kolopa simu liemo nane ene paa sike nimbu sikirumu, kanu yambomo paa sike mele kalolimu limbe.” nirimu.**