3
Agizani nakeseta ve
(Mat 12:9-14; Luk 6:6-11)
Minoko monó numukú nene agizani nakeseta ve makó iteko noigo, Izesú áminagú goha itekago, holisimagú nenazo, ámina ve imane holisimagú hoza aleko alémo zokokikoma goní otatunize liake gizapa iki minamó. Lá niago, Izesú nene agizani nakeseta vema láa loko lo amimó: Holutegú ote minozo. Loko loake vegená láa loko loká oketamó: Holisigú nene netá lamaná alesatímo etatihe netá golesa alesatímo etative. Vegená kelémo lamaná osatímohe kepele helesatímove. Loko limóza, anotó alemake niago, izapaló molago gonú nokipilike gili ámegekumú miluma geleake, agizani nakeseta vema gigizani lutozo loko lokago, agizani lutokago goha lamaná imó. Lá okago, Palisaio monó vegená keza limiki vake nana oko apele hilitune liki kezagi Heloteni patigú vegenaki litá iki lova gizamó.
Nonohulotó vegená iki mulusi milamó
Lá okago, Izesú eza izegipala zuha kelémoko nonohulotó lemekago, vegená mukí Galilaia mikasilotí kémegetiki vamó. Itó kéisigó vamamó. Zelusalegatí itó Zutaia apakú numuni apá makotokatí itó Itumaio mikasilotí itó Zota nagamí vola helegalotí itó Tulo numutokatí Sitona numutokatí vegená keza iki Izesú oko moloko imó nenémini gakoláa giliake vaí iki aitoka alegesá amó. * Mak 4:1; Luk 5:13 Lá ikago, Izesú alegesá iki mina vegená aitoka mununú ikatave loko izegipala zuhate nagamikú lape makó aliiki nagamí getatoka milikiko nenegú iteko minoko gakó lo kimitove loko loketamó. 10 Vegená mukí kelémo zokamómave liki netá golesa gizale vegenalite agupeló ale gilitunitímo lelémo zokative liki aitoka iki mulusi milakumule loko lapemú limó. 11 Lá okago, holosi golesa kigikagú mina vegenalite ániga zupa kigihúna giki gamoga giki géisi Ómasímini gipalama noane liki liaká amó. 12 Láa liki likago aí mogona avetó iki lili ali amitave loko alévolé oko lo hukoketamó.
Izesú ve 12 hozaló ve kelémo molamó
(Mat 10:1-4; Luk 6:12-16)
13 Izesú nene zopegaló iteake agikatunú gili vegená sele lo kemekago aitoka viki alegesá amó. 14 Lá ikago, ve 12-a ezagi minatave loko itó kimiselekiko monó gakó li kimitave loko 15 itó zámuza kemekiko kigikagú holosi minatamó kipiliki kimisilitave loko kelémo etó oake kugulizá nene aposolo vemave loko molamó. 16 Ve 12-a nene lá iki minamó: Kugulizá Saimon, agulizá gosohá Pitani molamó, 17 itó Zepetaioni gipala Zemusí itó agunala Zoní, keza nene kugulizá Poanelekesi loko molamó, lelí gakokutí nene gó hegeaká ve. 18 Itó Etulú itó Pilipó itó Patolomaió itó Mataió itó Tomasí itó Alapaioni gipala Zemusí itó Tataió itó Saimoná eza Loma vemú giligo ahulanogo i ve, 19 itó Kaliotó numutotí ve Zutá eza minomo iteko Izesuni amimika limó.
Izesuko Pelezepuloko
(Mat 12:22-32; Luk 11:14-23)
20 Izesú nene aí numutoka vimó. Vo anitekago vegená vaí iki alegesá akumú nosánetá namamó. 21 Lá ikago, Izesuni vegenala zuhate áisi negi hizekave liki la gakó giliake, agizató alitune liki vamó. 22  * Mat 9:34, 10:25 Lá ikago, monó mogona apí ikimiaká ve Zelusalegatí a ve keza Izesunimú láa liki lamó: Holosi golesa makó agulizá Pelezepuló nene agikagú noive, itó holositini agulizaki vémo alémo vatí igo holosi nene kepeleko kimiseleaká noive. 23 Láa liki nila gakó Izesú nene geleake sele lo kemeake Satani zámuza mota avilegeneikumú anoza gakó makó láa loko lo kimimó: Íi, Satá ezáa izegipala zuha kepeleko kimisilitihe. 24 Mikasi makokú vegená hizi hoú latamó nene, alévolé iki minamiko ámina apatoka gámekokó pizinogo ive. 25 Itó hamó zuha nenete hizi hoú latamó nene, ámina vegená alévolé iki minaminigave. 26 Lá onoinazo, Satá nene ezáa vegenala zuhagi hizi hoú latamó nene, voko alévolé oko minamitimó nenazo, tolova inogo ive. 27 Itó ve makolímo gasovagi ve amuza vémini numukú litá oko iteko aí henoni mukí ipá oko aleakaláa nomive. Goí oko ámina vémini agisa agizató nagá aleoko alika nene iteko alitimó neve. Lá oko nagá aleoko alika iteko henoniva ipá inogo ive loko limó nene Satani agizató nagá aleuke holosiva nene kepeleko kimiseleaká nouve loko anoza gakokutí limó.
28 Loko loake, makó láa loko limó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Netá golesa haitopaitó nenémini lihima itó alivi letivi iaká nenémini lihimavaláa nene Ómasímo hanuva ahuloaká gapo nemóza, 29  * Luk 12:10 ve makolímo Ómasímini Sikalahukumú alevo letovo oakaláa nene Ómasímo nenémini lihimáa apasoakaláa nomive. Ámina lihima ámina vémini amupiló mino lúaló moloko minanogo ive. 30 Loko limó nene Ómasímini Sikalahulímini zámuzatunú negopa, holosi makolímo Izesuni agikagú lemeko alémo vatí igo holosi nene kepeleko kimiseleaká noive liki lakumú nene láa loko Izesú lo kimimó.
Izesuni izolahiki agunamotamolagi
(Mat 12:46-50; Luk 8:19-21)
31 Izesuni izolage izegipa agunamotamolagi anitiake numuni hetoka aikumú sele lamó. 32 Sele nilago, alími vego iake mina vegenalite láa liki li amemó: Gelenape, izokage izegipa gugunamotamoka keza hetoka emane niake geikumú sele nilave. 33 Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Izónegini nugunamotamónemú nilahe. 34 Loko loake, aitoka mina vegená nene gonú nokipilike láa loko limó: Ánigalo. Izónege izegipa nugunamotamóne imane niamole. 35 Ómasímo li gakotó gili amiaká nia vegená kéisi nene izónege nugunamotamóne niave, loko limó.

*3:9: Mak 4:1; Luk 5:13

*3:22: Mat 9:34, 10:25

*3:29: Luk 12:10