10
Izesú ve 12-a kelémo etó imó
(Mak 3:13-19; Luk 6:12-16)
Izesuni izegipala zuha 12-a alesa molo lemekago, okuko nene, kigikagú holosi minatamó kipiliki kimisilitave loko itó haitopaitó netá gizalinita vegená itó haitopaitó netá kivisiti vegená kilími zokatave loko zámuza nene limimó. Aposolo 12 leza lugulizate nene makó agulizá Saimon agulizá gosohá nene Pitá, itó agunala Etulú, itó Zepetaioni gipala Zemusí itó agunala Zoní, itó Pilipó, itó Patolomaió, Itó Tomasí, itó Mataiona neza takisi moni aleaká u ve nene, itó Alapaioni gipala Zemusí itó Tataió, itó Saimoná eza Lomagatí gamani amisele ahulanogo i ve, itó Kaliotó apakutí Izesuni amimika li ve Zutá.
Izegipala zuha 12-a keza monó hozaló vamó
(Mak 6:7-13; Luk 9:1-6)
Ámina ve 12-a nene nolimisilike hoza gakó láa loko lo limimó: Lekeza nene hetoka vetini mikasigú itó Samalia vegenalitini apá makotoka ma vamilo. Isilae vegená lugáagutí sipsip iza vi tolova amó keitokagó nene viki ánigalo. * Luk 10:4-12 Niviki monó nene láa liki nene lilo: Ómasímini agulizaki ve napámini zámuza nene omo lokovogisaloka okave. Nenemú kivisimoláa kilími zokataze, itó helemoláa nene kilími otitaze, itó halamé gizalemoláa kilími gililitaze, itó kigikagú holosi golesa minatamó nene kipiliki kimisili ahulataze. Meinaváa nomimó hagitana lehizeleketumó nenazo, nenemú meinaváa nomitimó hanuva kilími lamaná ilo. Itó moni koma lagasoláagi ma gúiki alemilo, keké. 9-10  * 1 Koli 9:14; 1 Tim 5:18 Gapo vitatoka akiseaká gó aliki vamilo. Itó gó lositá nene luhamilo. Itó likigisaló suú nene luhamilo. Itó hánusaló nene alemiki hanuvagó vilo. Vegená makolititoka hoza alita ve nenete ámina vegenalitinigutí nosánetá aliki niki minatamó nene lamaná itive.
11 Itó apá nenelokahe nenelokahe viki anitiiki nene ganá nene apá amelagini loká iki mogonáinimú gililo. Makolímini mogona lamaná itimó nene, aí numukú itiki miniki nene ámina numukukó akiliki viki otiki vitaze. 12 Itó numukú itiki niminiki nene hulu nene lekelitoka minino liki li kimilo. 13 Numuni amelage likilími milikikoma, miniki ámina gakó li kiminamó nenémini gihiláa utó itimóma neve. Itó minikiko mogonáini lamaná amikoma nene, hulu gakolímini gihiláa nene goha atiginá oko lekelitoka anogo ive. 14  * Apo 13:51 Itó apá makokú likilími lamaná iki gakotini gelemikoma nene lekemegesa vizi kimiiki niviki nene vahé miliki likigisagutí mumusopa usagamá zi ahuliki vilo. 15  * Mat 11:24; Apí 19:24-28 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Gamena napaló nene Soto apakú itó Gomola apakú mina vegená keza lihima koma alinigave. Itó likilími lamaná amita vegená nene lihima napa itiki alinigave.
Gopoguni mililitata gamena utó inogo ive
(Mak 13:9-13; Luk 12:12-17)
16  * Luk 10:3 Gilinahe. Sipsip izagitana nene hela galatini holúikú geha ziki minatave loko nolikimisuluve. Nenemú lekelisi nene gili guni i miniki hulu iki minalo. 17  * Luk 21:12-15 Keza nene likigizató aliki gonitó likilímiki vinigave. Itó monó numúikú numúikú nene segi nogosani likipilinigaze. Ehe, lekeza gizapa alévolé iki minalo. 18 Itó není nugulizá lekelitoka minakumule liki kugulizaki vetini itó kiapegini kovogisaló likilímiki vikiko nene gakó hoza alilikitanigave. Lá niko nene, lekeza keí kovogisaló itó hetoka vetini kovogisaló není monó li utó itave. 19 Není gakónemule liki gonitó likilímiki vita gamena nene, gakó nanave loko litupe itó gakó nana oko geleko litupe liki lakagata giliko gena amino. Gamena nene zupa nene gakó litave loko Sikalahú nenémo likigikagú mololeketanogo ive. 20 Lá okiko, gakó likiko nene, lekelí gakó loló aminogo ive. Ametipini Sikalahú nenémo likigikagú gakó lo nomiliko linigave.
21  * Luk 21:16 Itó uvolaho makó nenémo agunala nene agizató alekoko goní omikiko nene agunalama apili hilinigave. Itó amelaho nene gipala nene agizató alekoko goní omikiko nene gipalama apili hilinigave. Itó izegipáini keza izóikini améikini nene goní ikimikiko izóikini améikini kipili hilinigave. 22  * Mat 24:9; Luk 21:17; Mat 24:13 Itó vegená mukilite není nugulizá lekelitoka minakumule liki mukahá likipilinigi niamóza, makó keza gamenaváini asú ititó monó ahulamiki alévolé iki miniliki vitamó nene Ómasímo kugutó vizinogo ive. 23 Itó apá makotoka gopoguni mililikitikoma, golisi iiki apá makotoka nene vilo. Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Lekeza monó hozaló Isilae mikasiuka mukí apató vi asú amiko okulumakutí lumu ve gihila neza litá oko anitinogo uve.
24  * Luk 6:40; Zon 13:16, 15:20 Sukulu izegipa nenémo tisala avilegeakaláa nomive. Gelekelé izegipa nenémo agulizaki veva nene avilegeakaláa nomive. 25  * Mat 9:34, 12:24; Mak 3:22; Luk 11:15 Lá onoinazo, sukulu izegipa oko moloko itimó nenémo tisalámini lelegitó onoikoma etanogo ive. Itó gelekelé izegipa oko moloko itimó nenémo agulizaki vevámini lelegitó onoikoma etanogo ive. Ámináminoko ametipina nenikumú holositini gizapa ve Pelezepulole liki linamó nenazo, izegipa nugunamotamó neneta, lekelí lukugulizá aliki mumusopa ziliki viki minanigave.
Lehelele viziti ve lelepizimó
(Luk 12:2-7)
26  * Mak 4:22; Luk 8:17 Nenemú gopoguni mililikitata vegenakumú lekelegesá legemino. Hitonoiti netá matá nenémo minoko tolova aminogo ive. Minoko utó o asú ititó neve. Itó asuguná ne netá nenémo minoko utó o asú inogo ive. 27 Neza nene límugusigú legesó oko lo lukumu gakó nene lekelisi miniki hanató li utó itaze. Itó lakagatauka musika loko lo lukumu gakó nene lekelisi miniki numuni hetotí gakó napagutí li utó iki litaze. 28 Vegená makolite lukugupegó nene apili hilinigave. Lekemeni apili hiliaká zámuza keitoka nominazo, keikumú nene lekelegesá legemino. Itó lekemeni nemó itó lukugupe nemó ale nupa napa oko ló apakú apele heleaká zámuzagi ve Ómasimú nene lekelegesá ligino. 29 Somohá nene ha netá neve. Itó golohá monitunú nene nama somohá lositá meina hizeakaláa nemóza, ametipo gelemikoma nama somohá hamokó nene nene mikasigú lememinogo ive. 30 Lekelí gototini zopovatini gatoakaláa nene Ómasímo gele asú oko geleneive. 31 Lekeza nene nama somohá niamave. Lekelisi nene vegená nianazo, itó Ómasímo gizapa olikimiaká noinazo, nenemú lekelisi nene netá makokumú ma lekelegesá legemino.
Izesuni agulizá lo utó oaká gakó
(Luk 12:8-9)
32 Vegenalitini kovogisaló není nugulizá li utó iki nilími napa ita vegená nene neza ámina oko okulumakú aménehini avogisaló kelémo napa oko litomóza, 33  * 2 Tim 2:12 vegenalitini kovogisaló nenikumú zivi hitivi ita vegená nene neza ámináminoko okulumakú aménehini avogisaló keikumú zevo hitovo inogo uve.
Nonagaki lovagi ale utó itove loko limi gakó
(Luk 12:51-53; 14:26-27)
34 Nenikumú nene mikasiuka nonagá ale utó inogo limimóma neve liki lamilo. Neza nene nonagakigó nomive. Lovagi ale utó itove loko lumumóma neve. 35  * Mik 7:6 Neza lumumómámini gihila nene amelahiko gipalago lovaleta lavaleta iki kogoka hotó itimó neve. Itó izolahiko moholago lovaleta lavaleta iki kogoka hotó itimó neve. Itó anohúvolahiko avolahiko lovaleta iki kogoka hotopotó itimó neve. 36 Itó lekelí numutikú lekelí zuhate gala velini lilí inigave. 37 Itó lekeza izotikini ametikiniloka likigika kimiiki itó nenitoka koma nimitamó nene, není mututoni minata avotigila iki niamave. Itó izegipatiniloka likigika kimiiki itó nenitoka koma nimitamó nene, není mututoni minata avotigila iki niamave. 38  * Mat 16:24; Mak 8:34; Luk 9:23 Itó zohota zaló kipili hilinigi miluma netá ali gihikitatakumú gili ahuliiki nigizaka hiziki némegetiki amitamó nene není mututoni minaminigave. 39  * Mat 16:25; Mak 8:35; Luk 9:24, 17:33; Zon 12:25 Itó makó keza nene kigika kemeníini ale gikitiiki ali minatamó nene, miniki gopa itamó neve. Makó keza nenikumule liki kigika kemeni vínasatamó nene alévolé kemetameni alinigave.
Meinaváa alesá gakó
(Mak 9:41)
40  * Luk 10:16; Zon 13:20; Mak 9:37; Luk 9:48 Vegená makó keza lekelí nasahilí ilikitatamó nene není nasahilí inimiaká niamó gelekave. Itó nasahilí initatamó nene nimisili vema nasahilí imiaká niamó gelekave. 41 Vegená makó keza monó lole ale ve noikumule liki monó lole ale ve makó nasahilí itatamómámini meinaváa alinigave. Itó vegená makó nenete monolagi ve noikumule liki monolagi ve makó alími lamaná iki nasahilí itatamó nene, nenémini meinaváa alinigave. 42 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Lekeza nene není vegenáne zuhagutí makó limiki minatamoki keikutí makó nene není gipa noikumule liki gosohá nagamí ihiki amitamó nene, haha aminogo ive. Meinaváa alitamó neve.

*10:7: Luk 10:4-12

*10:9-10: 1 Koli 9:14; 1 Tim 5:18

*10:14: Apo 13:51

*10:15: Mat 11:24; Apí 19:24-28

*10:16: Luk 10:3

*10:17: Luk 21:12-15

*10:21: Luk 21:16

*10:22: Mat 24:9; Luk 21:17; Mat 24:13

*10:24: Luk 6:40; Zon 13:16, 15:20

*10:25: Mat 9:34, 12:24; Mak 3:22; Luk 11:15

*10:26: Mak 4:22; Luk 8:17

*10:33: 2 Tim 2:12

*10:35: Mik 7:6

*10:38: Mat 16:24; Mak 8:34; Luk 9:23

*10:39: Mat 16:25; Mak 8:35; Luk 9:24, 17:33; Zon 12:25

*10:40: Luk 10:16; Zon 13:20; Mak 9:37; Luk 9:48