11
Izesú Ómasiloka loakakumú lainim-oketa gakó
(Mat 6:9-15; 7:7-11)
Gamena makó zupa Izesú nene apá makotoka Ómasiloka loko lo asú okago, izegipala zuhagutí makolímo láa loko lo amimó: Guivahanitemaka, Zoní nene izegipala zuha Ómasiloka litave loko lainim-oketoaká i netá aleko lainim-oletozo. Loko lokago, Izesú láa loko lo kimimó: Ómasiloka niliki nene láa liki lilo:
Ametega, geí gugulizá etó oko minatize. Numutó namató geí gizapaló minoakalímini zámuza utó o asú ino. Geza gamena gamena nosate lemezo. Leza ligivetegini lihima nekisáini ale ahulokimiaká nounimó nenémini oko lihimate ale ahuloletozo. Geza gimilegú moloaká netakú lelémo molamo.
Loko loake, láa loko lo kimimó: Lekelikutí ve makolímo nene holugú akovevé zogovámini numutoka voko sele loko zogone geza peleti losive makole nemezo. Zogone makó nene gapoló ake ake není numukú itínasa okago, nosánetá koma amitomó nomigo loká nouve. Loko lokiko, zogova nenémo numukutí nene leza gahe gekunike vená izegipánegi akonouhakú goseleka lamo. Neza otekinake netá makó gememinogo uve. Loko litimó nene, neza láa loko lo nolukumuve. Eza není zogone minokagove loko oteoko netá makó amemitimó nene, maga ve nenémo sele lova lova okiko, eza oteoko vitagá noi netáma aminogo ive. 9-10 Nenemú láa loko lo nolukumuve. Ómasiloka voká liaká niamó nenete netá mota aliaká niave. Vitagá iaká niamó nenete netá gihila ali utó iaká niave. Itó gaheló hoko-hoko likago gahe koló okimiaká noive. Lá onoinazo, lekeza Ómasiloka voká liikima ámina netá alinigave. Vitagá iikima netá gihila ali utó inigave. Gaheló hoko-hoko nilikoma gahe koló oleketanogo ive. 11 Lekelikutí ve makolímini gipalámo lagahamú voká lokiko nene amelaho gosihá amitihe. 12 Itó okoloho mulamú voká lokiko nene akohú gosihakahá amitihe. Lá aminogo ive. 13 Nenemú lekeza vegená golesa neneta izegipatini gizapa lamaná ikitake netá lamaná ali kegepa iaká nianazo, okulumakú ametipo nene voká lita vegená nene aleko iteko Sikalahula lehizeleketanogo ive, loko limó.
Izesuko Pelezepuloko
(Mat 12:22-30; Mak 3:20-27)
14 Gamena makó zupa nene ve makolímini agepa ale lakolí okago mina holisi nene Izesú apeleko amiselekago, vokago, agepa apizi vema nene agepa á oake gakó akó limó. Lá okago, vegená keza sigaga lamóza, 15  * Mat 9:34; 10:25 lugáate láa liki lamó: Holositini agulizaki ve Pelezepuló loko noi vémo alémo vatí noigo holosi kepeleko kimiseleaká noive. 16  * Mat 12:38; 16:1 Liki likago, lugáate amekú milake loká itake okulumakutí alévolé suni makó ale utó okako geí mogonaka ánigatunize. 17 Liki likago, Izesú kigikámini gakó hanuva geleake láa loko lo kimimó: Mikasi makokú vegená hizi hoú liiki lova gopa hizitamó nene keí mikasi nene gámekó minatimóma neve, itó numuni makokú vegená keza hizi hoú liiki eza akohú apiliko eza akohú apiliko itamó nene ámina numuni ahuliiki hutilí iki vinigave. 18 Lekeza nenikumú nene Pelezepuloni zámuzatunú holosi kepeleko kimiseleaká noive liki liaká niamóza, Satá nene ezáa izegipala zuhagi hizi hoú latamó nene aí gizapaló minatamoláa nene nana iki alévolé iki minatave. 19 Nenikumú nene Pelezepuloni zámuzatunú holosi golesa kepeleko kimiseleaká noive liki liaká niave. Láa likima lekelitini izegipatini zuhate nene ámina iki Satani zámuzatunú holosi golesa kipiliki kimisiliaká niave liki litahe. Óe, láa liki lamitamó nenazo, kéisi soza gakotinímini mogonáa hanuva ali utó itamó neve. 20 Lá onoimóza, neza Ómasímini zámuzatunú holosi kepeleko kimiseleaká nounazo, Ómasímini gasovaló minoakalímini zámuza nenémo lokovogisaloka mota omo ávatiha okamó nenémini mogona mota utó okave. 21 Satá eza gasovagi ve amuza ve minooko gimisi magé aleoko numuna gizapa itimó nene, netá matala mukí nene avasavagi minanogo ive. 22 Lá itimóza, neza alévolé ve noutímina nene okoko ámina ve lova ale ameko aí aviligitomó nene, gimisi magé gele alévolé i netáma ipá oko vegená makó gona moloko kimitove. 23  * Mak 9:40 Itó makó keza nenikutí vegená minamitamó nene, není gala vegená ninigave. Makó keza nilími vatí iki vegená kilími nenitoka amitamó nenete kilími hutilí iaká niamó gelekave.
Holosi golesa atiginá iti gakó
(Mat 12:43-45)
24 Holosi makolímo ve makolímini agikagutí iteoko nene avasú vizeko minati numunimú vitagá inogo osagava apató voko mohona itive. Vitagá oloko novoko neza numúne ahulokuke umóma nenazo lokoko mohona oko vitagá itimóza, nomiko neza goha áminagú atiginá oko vinake minatove loko agata geleoko 25 atiginá oko voko ánigatimó nene ámina numuni agika nene lolopa gitiki ali guni ikiko itó gizapa ve makó noamiko ánigatimó nene, 26 eza goha ahulooko voko holosi agivelagini 7-ía kugupelotí sisipa anuva ovimoláa kelémoko oko nene áminagú miniki aliki inigave. Lá ikiko ámina ve goí oko golesa oko minamóza, íi alika nene golesa o lamaná oko golesa inogo ive. Ve golesa áimane lekelitoka utó itikumú noluze, ehe tináneve.
Ómasímo lamaná nónohá zeketonoi vegená
27 Loko noligo, ve venalitini holúikutí vená makó minamó nenémo Izesuni sele like láa loko lo amike limó: Vená makó nenémo geí getoake aminí gemeneimó nene Ómasímo lusa getonoimóma neve. 28 Loko lokago, Izesú láa loko limó: Láa loko lanimóza, Ómasímini gakó giliki Ómasímo li gakotó ámegetiaká nia vegená nene Ómasímo nónohá zeketonoimóma neve.
Vegená golesate alévolé suni ánigatune liki lamó
(Mat 12:38-42)
29  * Mat 16:4; Mak 8:12 Loko loake, vegená sii sii liki alegesá niago, Izesú miní ameko láa loko lo kimimó: Oko moloko oaká nou netá ánigiaká nia vegená nene vegená golesa minikave. Keza alévolé suni makó ánigatune liki liaká niamóza, haitó suni makó ale utó ugo ánigaminigave. Zonatoka emane utó i sunigitana makó utó iko nenegó ániganigave. 30  * Zna 3:4 Zoná nene lagaha sipisimámini agikagú lemeko gamena losive makole minake heleaká gapogutí goha oteake Ninive vetini kovogisaló ámina sunimú lo utó o kimimómámini oko okulumakutí lumu ve gihila neza imaneló vegenalitini kovogisaló není anosa ale utó oketanogo uve. 31  * 1 Kug 10:1-10; 2 Iki 9:1-12 Ómasímo gona mololeketati gamena nene Sepá mikasiuka agulizaki vená minamó nenémo oteoko imane gamenaló nia vegenalitini mogonáini lotuva legekiko lihima napa alitamó oko nene neve. Ámina vená nenémo nene agulizaki ve napa Salomóma mukí netá mogona gele vevesoko gilimómámini gihiláa gilinogo mikasi hotokatí gapo hána hána amó. Itó nénisi ató imane Salomoni koma avilegeko noumóza lekeza není gakó gilisá amave. 32  * Zna 3:5 Ómasímo gona mololeketati gamena nene Ninive apá amelage otiki oko moloko oaká nou netá ánigiaká nia vegenalitini mogonáini lotuva liginogo ive. Lotuva legekiko lihima alitatokó oko neve. Nene hanuvamú nomive. Zoná nene monó lo nokimigo Ninive apá amelage kigika ali viligamó neve. Itó nénisi ató imane Zonakitana oko minonamuve. Zonani avilegenoumóza, lekeza gakóne gili ahuliake likigika ali viligamamó neve.
Lugupémini ló liví
(Mat 5:15; 6:22-23)
33  * Mak 4:21; Luk 8:16 Hí vémo ló liví legeoko holoma sepekú molatimó neve, itó somotunú gahumá itimó neve. Lá oko nomive. Liví nene legeake numukú itita vegená hize hanatoketative loko holomaló molosá neve. 34 Itó gogómula nene gugupémini ló liví neve. Gogómula nenémo mumuzó oakalímini gapogú gelémo molamitimó nene, Ómasímini lapaná nenémo gigikagú hize hanato asú itimóza, gogómula nenémo gelémo golesa itimó nene, gugupeló itó gigikagú límugusi ze minanogo ive. 35 Nenemú gigikagú Ómasímini liví lonoimó nenémo lihokiko límugusigú minokatanize, gizapa lamaná ozo. 36 Gigika makotoka límugusi zemoko hanato asú onoiko, ló livilímo hize hanatogetatimó nenéminoko gigika hanatokogó minanogo ive, loko limó.
Izesú Palisaio monó vemuki monó mogona apí-ikimiaká vemuki alévolé oko lo hukonoimole
(Mat 23:1-36; Mak 12:38-40)
37 Izesú láa loko lo asú noigo, Palisaio monó ve makolímo nosánetakumú alesa molo amimó. Lá okago, Izesú nene numunagú iteake nosánetá makó niki minasimó. 38 Ámina Palisaio monó ve nenémo Izesuni ánigamó nene, Zuta vetini suni aleko agizani nagamí zemike nosánetá hanuva nonago ánigoake, etami suni nalive loko geleake, ininá oake agata gululusi gilimó. 39 Lá noigo Guivahanímo láa loko lo amimó: Gelezo. Palisaio monó ve lekeza lape somogitana iki niave. Lekeza nagamí goni itó lape hetolaloka nagamí ziaká niamóza, likigikagú guminaló suni itó haitopaitó netá golesa nenémo vaí onoive. 40 Lekeza ve negi ve lamaná niave. Ómasímo netá hetoláa itó agikáa hamó lelegitó loló okamóma neve. Nene gelemahe. 41 Likigikagutí vegená nasahilí ikitatamó nene, likigika viheletokogó minanogo ive.
42  * Liv 27:30 Lekeza Palisaio monó ve ehe tináneve. Lekelí mikutí mapánuha ekipá anuva lamanaki netá itó netá makó haitopaitolímini 10 10 nekutí nene hamopamó aliake Ómasi amiaká niamóza, lekeza nene hehe loko hamó lelegitó vegená gona moloakalímini itó likigika Ómasiloka moloakalímini nene ahulikave. Lekelí netá matá 10 10 nekutí Ómasi amiakalímini nene ahuloakaláa nomimóza, imane netá napa nenegi hanuva loló oakalímini neve. 43 Lekeza Palisaio monó ve ehe tináneve. Lekeza monó numukú numukú nene vegenalitini kovogisaló minoaká siató minatune liki giliaká niave, itó lekeza maketiloka mukí vegená nenete geké lilitatave liki giliaká niave. 44 Lekeza ehe. Lekeza gonosi milimili halá geneimó nenéminiki niave. Áminaló vegenalite mihina niake likigikagú lili okave liki gilisá amave.
45 Loko Izesú lokago, monó mogona apí-okimiaká ve napa makolímo lo amike monó gizapa velemaka, geza láa loko nolanike lelikumuki gahá nolape. 46 Loko lokago, Izesú láa loko limó: Oo, lekeza monó mogona apí-ikimiaká ve, lekeza ehe tináneve. Lekezatini li mila gakó nenémo genavagi loló okago vetini kigínagú gihikimiaká niago, keza silipa iki gihiaká niamóza, ámina genavagi netá nene lekezatini likigizani hisúinitunú kilími vatí itigí iki ma alisá amave. 47 Lekeza ehe. Lekeza avotike Ómasímini agepagutí gakó liaká ve kipili hilina vetini gonosi milimili numuni lamaná lilí iake gonanalisi ikimiaká niave. 48 Lá niago, lekeza avotike iki miliki iaká amoláa hizi lé iaká niamómámini mogona utó okave. Avotike keza Ómasímini agepagutí gakó liaká ve kipili hilikago, lekeza keikitana niake gonosi milimili numúini lamaná lilí ikimiaká niave. 49 Nenemú Ómasi eza gele vevesoaká noi ve nenémo láa loko lonoimóma neve: Negepagutí gakó liaká vegi aposologi kimiselekugo, viki niiko, lugáa gopoguni milikimiiki lugáa kipili hilinigave. 50 Loko lonoimó nenazo, mikasi gena oake mino-loko iteko novigo, Ómasímini agepagutí gakó liaká ve nikepelego golani lekemó nenémini lihima nene imane gamenaló nia vegenalitini kumupiló ite asú inogo ive. 51  * Apí 4:8; 2 Iki 24:20-21 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Atani gipala Epoloni apele nohiligo golani leki gamenalotí Ómasímini agepagutí gakó liaká a vegená lugáa kipili hililiki nivago golani lekikago, Zakaliá eza Ómasi guguni gizi amiaká itagi etó onoi numunigi holutó noigo napelego golani lekimó, keí golanímini lihimavala nene imane gamenaló nia vegenalitini kumupiló itinogo ive. 52 Lekeza monó mogona apí-ikimiaká ve, ehe. Lekeza gakó gele vevesoaká gahémini kiila aliki vikave. Lekezatini áminagú itemake, vegená makó itinigi niago gapo hizi lí ikimiaká niave.
53 Loko loake, numukutíma nolimigo, monó mogona apí-ikimiaká vegi Palisaio monó vegi keza gakotunú Izesuni lova ali aminigi gakó loká loká itamó. 54 Izesú gakó lo gopa okiko goní otatune liki aí agepaló gizapa iki minamó.

*11:15: Mat 9:34; 10:25

*11:16: Mat 12:38; 16:1

*11:23: Mak 9:40

*11:29: Mat 16:4; Mak 8:12

*11:30: Zna 3:4

*11:31: 1 Kug 10:1-10; 2 Iki 9:1-12

*11:32: Zna 3:5

*11:33: Mak 4:21; Luk 8:16

*11:42: Liv 27:30

*11:51: Apí 4:8; 2 Iki 24:20-21