8
Izesú Ve 4000 nosánetá kemeko namó
(Mat 15:32-39)
Gamena nene zupa vegená vaí iki alegesá ikago, keí nosánetá nomigo, Izesú nene izegipala zuhama sele lokago, aitoka ikago, láa loko lo kimimó: Vegená mukí imane nosánetá namake nenitoka nene gamena losive makole minikago milumáini gelekuve. Itó lugáa nene hotokatí nianazo, itína gaúna giliki niko numúitoka kimiselekugo vitamó nene gapoloka kovonana vizinogo ive. Loko lokago, izegipala zuhamate láa liki li amemó: Mikasi gomopalaló imane vegená mukí imane nosánetá hikutí ale utó oko kemeko natune. Liki likago, Izesú loká oketake lekelitoka peleti nanakí neve loko lokago, keza 7-a neve. Liki likago, vegená mukí nene mikasiló minatave loko lokimiake, peleti 7-a aleake Ómasi agepoka loake, gitegeake vegená gona miliki kimitave loko izegipala zuha kemekago, keza vegená gona miliki kememó. Lagaha lagasó minokago, nenemuki Ómasi agepoka loake imanegi gona miliki kimilo loko lokimikago kememó. Vegená nenete niki niki kagatupa okago, lumáagi lanahanagi ali nupa iki gosúveha 7-a vaí okago ali milamó. Ámina nosánetá na vegená nene 4 tausen nenéminiki minake namó. 10 Lá ikago kimiselekago numúitoka nivago, izegipala zuhagi litá iki sipigú itiake Talamanuta numutoka vamó.
Alévolé suni ánigatune liki lamó
(Mat 16:1-4)
11  * Mat 12:38; Luk 11:16 Vi anitikago, Palisaio monó vegená keza iake gimivagú miliki okulumakutí ve noitihe loko gilitune liki alévolé suni ale utó okako ánigatune liki Izesugegi lova leta amó. Lá ikago, 12  * Mat 12:39; Luk 11:29 Izesú gele golesa oake láa loko limó: Imane oko moloko oaká nou suni ánigiaká nia ve neneta alévolé suni ale utó okugo itína ánigatune liki nanamú liaká niave. Lamaná lo likimitoze, gililo. Alévolé suni makó ale utó ugo ánigaminigave. 13 Loko loake, ahulokimiake izegipala zuhagi nene sipigú goha itiake ima helegaloka amó.
Palisaio monó vegenaki Heloteki keí mogonatagana
(Mat 16:5-12)
14 Lá niago, peletimú kagatí molokago, alemago peleti hamokó nene nagamikú lapemagú minamó. 15  * Luk 12:1 Lá okago, Izesú nene Palisaio monó vegi Helotémagi soza mogonáinimú anoza gakokú kagata aleko láa loko limó: Palisaio monó vegi agulizaki ve napa Heloteki keí lulu vizeaká netá ehe, lekepelekatize. 16 Loko lokago, izegipala zuhamate peletímini lulu vizeaká netakumú lihe liki kezáitoka láa liki ligili hagili iki minamó: Peleti nene lagatí molokago ahulokoko unikumú lokave. 17 Liki la gakolímo agataló holokago geleake láa loko lo kimimó: Peleti ahulokunike unikumú lokave liki nanamú ligili hagili iki niminave. Azozá netá matá oko moloko utímini mogonáa giliki velesá gili hee hee lamahe. Likigika kolosamihe. 18  * Zel 5:21; Izi 12:2; Mak 4:12 Lekeza lokogómula nemóza ánigamahe. Lakagata nemóza gelemahe. Lakagatí molokago ahe. 19 Ve 5 tausen keikumú peleti ligizani lugaloka asú igo gitegekugo niake kagatupa okago lumáa ahulikago gosúveha nanakí vaí iki aleve. Loko lokago, keza 12-a neve, liki lamó. 20 Láa liki likago, eza vegená 4 tausen keikumú peleti 7-a kemekugo niake kagatupa okago lumáa gizaká iki ali milamó nene gosúveha napa nanakí vaí iki aleve. Loko lokago, keza 7-ave liki lamó. 21 Láa liki likago, eza láa loko lo kimimó: Nene ániginamóma nemóza, goí oko loló oleketu netakitana oko goha loló itomó neve liki velesá gili vevesinamahe, loko limó.
Petesaita numutoka agómula lika ve ale goloutotamó
22 Lá okago, vake Petesaita numutoka vi anitikago, agómula lika ve makó nene Izesutoka alímiki viake, agizanitunú ale gelekoko ale goloutative liki negénegeka likago, 23 agómula lika vemámini agizató aleake símekaloka alémoko limike, agómulaló gituhú otake agizanitunú ale geleko nónohá zetake loká otake netáma nánigape. 24 Loko lokago, agómula goloutoko ánigoake vegená mihina niago nánigumóza, zagitana iki niago nániguve. 25 Loko lokago, goha agizanitunú agómulaló nónohá zemikago, ánigo hokolotoake lamaná okago, netá mukí ánigo kolosoko ániguve loko limó. 26 Lá okago, Izesú nene numunaloka namisilike limó: Numuni napaloka goí oko vamoko geza minoko aleko itanitoka vozo, loko lo amimó.
Pitá Izesuni mogonamú lo utó imó
(Mat 16:13-20; Luk 9:18-21)
27 Izesú nene izegipala zuha kelémoko Sisalia mikasiuka agulizaki ve Piliponi agulizató apatoka luhuvagi numuni numutó numutó vamó. Gapoloka nivake izegipala zuha loká oketake vegenalite nenikumú éahove liki liaká niave. 28  * Mak 6:14-15; Luk 9:7-8 Loko lokago, keza li amiki lamó: Monó nagamí holokimiaká ve Zoní nene goha utó oko noane liki liaká niave. Itó lugáa nenete Ilaizá eza gozapá okulumakú iti vema goha lemeko noane liki liaká niave. Itó lugáa nenete Ómasímini agepagutí gakó liaká a ve gozapá minamokitana noane liki liaká niave. 29  * Zon 6:68-69 Liki likago, Izesú goha loká oketake lekelisi nenikumú éahove liaká niave. Loko lokago, Pitá nene láa loko limó: Geza Ómasímo gologí oletatane loko lo mololeta vema noane. 30 Loko lokago, aikumú avetó iki vegená láa liki li kememitave loko lo hutoketamó.
Izesú alika hiliti gamenamú lo kimimó
(Mat 16:21-28; Luk 9:22-27)
31 Lá okago, gamena nene zupa apí oko gakó láa loko lo utó oko lo kimimó: Okulumakutí lumu ve gihila neza nene miluma netá mukí nimiiki, monó gizapa vegi guguni giziaká ve napagi monó mogona apí-ikimiaká vegi keza není ánigi ahulikiko miluma netá mukí nimiiki, nipili hilikiko, gamena losive makole minokinake heleneitokutí goha otinogo uve. 32 Loko lo utó oko lo kemekago, Pitá nene alémo apazá zeake géneka like gahá amimóza, 33 Izesú viligoko izegipala zuha ánigoake Pitani gahá namike limó: Satani gakó lanitika mino olové omane. Geza gakó gelenanimó nene Ómasímini gakó lamanike vegenalite kigikagutí liaká nia gakó nene lokane.
34  * Mat 10:38; Luk 14:27 Loko loake, vegená mukí itó izegipala zuhamagi sele lo kemeake láa loko lo kimimó: Ve makolite není némegetatune liki nigilikima kugupémo giliti netá gili ahuliiki zohota zaló kipili hilinigi miluma netá gihikitatakumú gili zagiiki némegetatakumule. 35 Makó keza nene kigika kemeníini aliki amánapa iki minata vegená nene kigika kemeni gopa inogo ive. Itó makó keza nenikumule liki itó gakó lamanakumule liki kigika kemeni vínasi ahulatamó nene alévolé kemetameni alinigave. 36 Ve makó keza imane mikasímini amupiló ne netá ale asú iiki itó kezáini kigika kemeni gopa okoko tolova itimó nene nenémo nana oko kelémo lamaná itive. 37 Kigika kemeni nene nana netatunú meina hiziiki goha alitamó neve. Ma nomive. 38 Imane vegená mukí kéisi netá golesa aliaká nia vegená itó Ómasi kemegesa amiaká nia vegená niago, holúikú ve makó keza nenikumupe monónemupe gilikiko kovoza hilitimó nene, okulumakutí lumu ve gihila neza aménehini lapaná nenémo numupiló itekiko apazá agelova kelémoko limito gamenaló nene keza kovoza hilimó nenéminoko nezagi kugulizá ale otitokumú novoza hilinogo ive, loko limó.

*8:11: Mat 12:38; Luk 11:16

*8:12: Mat 12:39; Luk 11:29

*8:15: Luk 12:1

*8:18: Zel 5:21; Izi 12:2; Mak 4:12

*8:28: Mak 6:14-15; Luk 9:7-8

*8:29: Zon 6:68-69

*8:34: Mat 10:38; Luk 14:27